afera petek / Podaljšek za preiskovalce

Najbolj brutalen napad na slovenskega novinarja po skoraj treh letih še vedno nima epiloga. 16. in 17. septembra so policisti opravili več hišnih preiskav, ki so pripeljale do štirih priporov. Kot se za zdaj lahko le neuradno izve, so v priporu končali Andrej Štruc, Neven Koludrovič, Drago Hojnik in Stanislav Vogrinc. Poleg štirih osumljencev sta v preiskavi še dva domnevna pomagača, ki ju v tej zadevi preiskuje preiskovalna sodnica, in sicer Janez Žel in Branko Puc. Prvi se brani s prostosti, Puc pa je v ljubljanskem priporu zaradi druge kazenske zadeve, izsiljevanja in ropa, o kateri prav te dni razpravljajo na sodišču.

Preiskovalni postopek, ki naj bi bil temeljit, se kljub temu še ni končal. Vrhovno sodišče pa je v zadnjem sklepu le delno ugodilo predlogu preiskovalne sodnice slovenjgraškega okrožnega sodišča Marije Pristovnik v primeru Petek. Zoper obdolženega Štruca, Koludroviča in Hojnika je pripor podaljšalo še za dva meseca oziroma do 16. februarja 2004, čeprav je vrhovno sodišče imelo možnost pripor podaljšati za največ tri mesece. Zoper Vogrinca pa je vrhovno sodišče pripor odpravilo. Vrhovno sodišče je sprejelo tak sklep, kljub temu da je preiskovalna sodnica zahtevala podaljšanje pripora za vse štiri priprte, zoper katere je bila 4. novembra uvedena preiskava zaradi suma storitve kaznivega dejanja poskusa umora Večerovega novinarja Mira Petka.

Zagovor

Čeprav so priprti v priporu že od 16. oziroma 17. septembra, jim je lahko preiskovalna sodnica Pristovnikova predlagala podaljšanje pripora zato, ker gre za sum storitve kaznivega dejanja, za katero je zagrožena zaporna kazen več kot pet let. V konkretnem primeru poskusa umora je zagrožena zaporna kazen deset ali trideset let. Višina zagrožene kazni je formalni pogoj za še eno podaljšanje pripora, ki pa skupaj ne sme trajati dlje kot šest mesecev. Vsebinsko so bili vsi štirje osumljenci od septembra priprti tudi zaradi koluzijske nevarnosti, upravičene bojazni, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, ali če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo vplival na priče, udeležence ali prikrivalce.

Zagovorniki obdolženih so na sodišču seveda zavzeli popolnoma drugačno stališče kot preiskovalna sodnica. Zagovornik Andreja Štruca, odvetnik Danijel Planinšec, naj bi ugovarjal, ker je sodišče prekršilo obdolženčevo pravico do sojenja v razumnem roku, ter trdil, da priporna razloga koluzijske in ponovitvene nevarnosti nista podana. Odvetnik Ivan Bukovnik, ki zastopa Draga Hojnika, naj bi poudarjal bolj konkretne zadeve. Trdil naj bi, da sta dva telefonska razgovora, ki ju je v času napada opravljal obdolženec, zabeležena v bazni postaji Ruše, kar naj bi dokazovalo, da je bil v času dogodka v domačem kraju. Poleg tega naj bi obdolženi Drago Hojnik nosi obutev velikosti 45, na kraju storitve pa so najdeni sledovi čevljev številka 40 in 42,5. Edini od zagovornikov je imel tudi pripombe na zasliševanje anonimnih prič, ki so bile zaslišane v okviru preiskovalnih dejanj. Očital jim je, da na kontradiktornem zaslišanju na postavljena vprašanja vsebinsko sploh niso odgovarjali, s čimer naj bi bilo kršeno načelo neposrednosti in kontradiktornosti postopka. Zagovornik Stanislava Vogrinca je izpostavil samo, da nobena izmed zaslišanih prič obdolženca ne obremenjuje in da nobena izmed prič ni izrazila zaskrbljenosti, da bo obdolženi Vogrinc ogrozil njeno varnost. Poleg tega naj bi bila Vogrinčeva vloga zgolj minimalna. Naši neuradni viri pravijo, da naj bi sodeloval kot voznik.

Razlogi za pripor

Kot rečeno, je na podane predloge za pripor in proti priporu sodišče sprejelo sklep, ki pravi, da se trem pripor podaljša, enemu pa ne. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da koluzijske nevarnosti ni mogoče upoštevati v konkretnem primeru, ker vsi obdolženi kaznivo dejanje zanikajo in ni nevarnosti, da bodo svoje zagovore usklajevali. Pomemben razlog za podaljšanje pripora pa je bil v primeru treh obdolženih utemeljen sum, da so priprti očitano kaznivo dejanje storili, kar naj bi izhajalo iz pravnomočnega sklepa o preiskavi, ki jo je preiskovalna sodnica uvedla zoper omenjene. Dokazi in podatki, ki jih je sodišče zbralo po uvedbi kazenskega postopka, še vedno kažejo na zadostno stopnjo verjetnosti, da so obdolženci storili očitano kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče je ugotovilo tudi priporne razloge zaradi ponovitvene dejavnosti. To so okoliščine, ki kažejo na realno nevarnost, da bo obdolženec ponovil istovrstno kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče je za vse priprte ugotovilo, da so bili že obsojeni za različna kazniva dejanja in da obstaja nevarnost, da si bodo tudi v prihodnje pridobivali premoženje s ponavljanjem istovrstnih kaznivih dejanj.

Obtoženi Andrej Štruc, ki je že bil obsojen zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja, naj bi bil tisti, ki je kontaktiral s še vedno neznanimi naročniki, in tisti, ki je napad organiziral oziroma pridobil ostale obdolžence. Sodišče naj bi tudi ugotovilo, da je gmotni položaj obdolženca zavidljiv, saj naj bi bil lastnik večje hiše v gradnji, imel pa naj bi tudi avtomobil višjega cenovnega razreda, čeprav se je redno zaposlil šele 20 dni pred odreditvijo pripora, ki mu je začel veljati 16. septembra 2003 ob 6.20. Glede na navedeno in glede na težo kaznivega dejanja je vrhovno sodišče tudi ugotovilo, da pri obdolženemu Štrucu obstaja realna nevarnost, da si bo tudi v prihodnje pridobival premoženje s ponavljanjem istovrstnih kaznivih dejanj.

Tudi Neven Koludrovič je bil že obsojen za kaznivo dejanje izsiljevanja, pa tudi zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Poleg tega so zoper njega vložene tri pravnomočne obtožnice, zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja, v dveh primerih za kvalificirano obliko, pa tudi obtožnica zaradi kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe. Podobno kot pri Štrucu je sodišče ugotovilo tudi za Koludroviča, da je brez stalne zaposlitve, kljub temu pa premoženjske razmere kažejo na to, da naj bi si sredstva pridobival z izvrševanjem kaznivih dejanj z elementi nasilja. Ena od anonimnih prič naj bi obdolženca opisala kot izrazito nasilnega in brezčutnega ter brez kakršnihkoli moralnih zadržkov, ki naj bi bil za primeren denar sposoben storiti prav vse. Tudi pri njem je sodišče ugotovilo, da obstaja priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

Zaradi kaznivega dejanja ropa, torej kaznivega dejanja zoper premoženje z elementi nasilja, je bil že obsojen Drago Hojnik. Kot je pokazala preiskava, naj bi bil Hojnik tisti, ki je na kraj dogodka prišel oborožen s palico za bejzbol in Mira Petka udaril po glavi ter ga nato na tleh ležečega skupaj s Koludrovičem brutalno obrcal, zaradi česar je oškodovanec dobil številne posebno hude, smrtno nevarne poškodbe. Tudi Hojnik je nezaposlen in se preživlja s socialno pomočjo ter priložnostnimi deli. Zaradi tega je sodišče sprejelo sklep, da je mogoče utemeljeno sklepati, da naj bi se preživljal z izvrševanjem kaznivih dejanj z elementi nasilja.

Edini, ki mu je pripor odpravljen, je za zdaj Stanislav Vogrinc, za katerega sodišče ugotavlja, da ni nobenih novih okoliščin, ki bi kazale, da je pri obdolženem podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Kot naj bi kazala preiskava, Vogrinc menda sploh ne pozna naročnika napada in nobena okoliščina ne utemeljuje trditve, da obstaja nevarnost, da bo obdolženec poskušal prikriti, za katere namene je porabil denar, ki naj bi ga prejeli izvajalci napada, potem ko je bil priprt šele dve leti in šest mesecev po storitvi kaznivega dejanja.

Še dva meseca

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je preiskovalna sodnica delala brez prekinitev in opravila številna preiskovalna dejanja, vendar preiskave iz objektivnih razlogov v treh mesecih ni mogla končati. V okviru preiskave so bile zaslišane tudi anonimne priče, ki jih zaslišujejo s pomočjo posebne avdio-vizualne tehnike. Ta onemogoča, da bi priče obdolženi oziroma njihovi zagovorniki prepoznali. Zdaj ima preiskovalna sodnica še dva meseca časa, da zasliši še večje število prič, ki jih je predlagalo okrožno državno tožilstvo v Mariboru, pa tudi priče, ki jih je predlagala obramba. Vrhovno sodišče je mnenja, da je to dovolj časa, da se zoper obdolžence vloži obtožnica ali odstopi od pregona.

O naročnikih napada, katerih prijetje naj bi pospešila aretacija domnevnih izvršiteljev poskusa umora na Mira Petka, pa od organov pregona že dolgo nismo slišali ničesar.