03 - Afere

Dušan Lajovic je med drugo svetovno vojno služil v četniški enoti, ki se je v glavnem izogibala večjih bojev. Pol leta pred koncem vojne oziroma 25. decembra se je v bližini Ivančne Gorice zrušil bombnik B 17, iz katerega je izskočilo devet padalcev. Večino teh so dobili četniki. Na podoben način so zbrali še nekaj zavezniških letalcev, predvsem tiste, ki so izskočili iz liberatorja, zadetega nad Mokrcem. Četnik Srečko Rus se dogodkov spominja takole: "Čez tri dni so se trije četniki vrnili in šele takrat sem izvedel, da so skupino padalcev s spremstvom Nemci obkolili že par minut po njihovem prihodu na od Prezlja odrejeno mesto. Vse so odpeljali v Ljubljano, toda spremljajoči četniki so bili že po treh dneh od Nemcev izpuščeni. Vem, da so Nemci kot nagrado za izročitev padalcev izplačali na roke Javorniku za Marna oziroma njihov odred 20.000 mark." Tudi zajeta letalca Mercuries in Davies sta Matiji Žganjarju v knjigi Slovenski partizani in zavezniki povedala: "Bilo je okoli druge ali tretje ure zjutraj, ko so se vrata in okna s treskom odprla in šipe so zažvenketale. V hišo je vdrla skupina v belo oblečenih mož in vpila hande hoch, raus." Še sreča, da vojna ni trajala dlje in da so bili aprila 1945 osvobojeni iz nemškega taborišča Mosburg in da letalci niso iz varstva slovenskih četnikov odkorakali v gotovo smrt.

Depala vas

Mladina je poleti objavila nove dokumente, ki so razkrivali, da je specialna enota Moris brez dovoljenj in brez obvestil vadila desant na ministrstvo za obrambo. V času, ko so bile napetosti med morisovci in policijo na vrhuncu, so morisovci izvedli vajo zavzetja svojega ministrstva. Tone Krkovič, takratni poveljnik specialne enote Moris, je vajo ukazal, ne da bi bil o njej obveščen generalštab Slovenske vojske. "Dne 28. 2. 1994 izvedite nočno-dnevno taktično vajo (preverko b/p) pod zaščitnim znakom `MANEVER`," je ukazal Tone Krkovič. "Dne 27./28. 2. ob 24.00 uri smo bili obveščeni, da je prišlo do nasilne zasedbe zgradbe Ministrstva za obrambo na Kardeljevi ploščadi 26, Ljubljana.Ukazan je bil ukrep pripravljenosti za alarm profesionalne strukture Specialne brigade Moris." Vajo so torej izvedli le mesec pred izbruhom afere Depala vas. Kako nevarna je bila, nam pove izjava Janeza Janše za Delo leta 1999: "V svojih rokah sem imel veliko moč. V času, ko se je govorilo o plebiscitu, bi lahko forsiral drugačne prijeme. In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem."

Janša in njegov krog so najprej trdili, da nobene vaje ni bilo, pozneje pa so zavzeli stališče, da takšne vaje niso bile nič neobičajnega, čeprav se podobna vaja s helikopterji v središču glavnega mesta ni izvajala nikoli prej ne pozneje. Da je bila situacija takrat zelo napeta, je potrdil tudi takratni šef policijskih specialcev Vinko Beznik, ki je povedal, da so pripadniki policijskih specialcev to vajo spremljali v polni bojni pripravljenosti. Beznik pa je povedal tudi, da so imeli pred Depalo vasjo sestanke: "... na katere so klicali tudi njih, ker naj bi sodelovali pri igricah izmenjave dokumentov, ki so bili v povezavi s poznejšo Depalo vasjo. Tam so bili Boris Mikuš, bivši ljubljanski tožilec Tomaž Miklavčič, Barbara Brezigar ... Natančno so načrtovali, kako bi šla aretacija." To izjavo je pozneje potrdil bivši morisovec Vojko Smole, ki je bil prav tako udeleženec teh sestankov. Javil pa se je tudi Srečko Jeraj, ki je na lastne oči videl, kako so ponarejali dokumente o trgovini z orožjem. Jeraj je nehote sodeloval pri skrivanju pisalnega stroja, na katerega so bili napisani ponaredki. O tem je obvestil tožilstvo, vendar tožilka Barbara Brezigar vsega tega ni hotela slišati in je zadeve zavrgla.

Barbara Brezigar je vse skupaj zanikala, Krkovič in Njavro pa sta Smoletu grozila. Vse skupaj se je končalo s strokovnim nadzorom vseh zadev, povezanih z afero Depala vas, ki ga je odredila generalna državna tožilka Zdenka Cerar.

Postojnsko orožje

Kot je znano, je decembra 1999 iz vojašnice izginila večja količina orožja. Tatovi so iz zastražene vojašnice s kamionom odpeljali več ton orožja. Policija je kmalu po kraji odkrila tovornjak, a to je bilo tudi vse. V zgodbo se je vključila tudi Sova, ki je dvakrat odkupila nekaj kosov ukradenega orožja. O tem, od koga so orožje odkupili, je bila policija obveščena. Vendar se preiskava kljub temu ni premaknila nikamor.

Letos poleti je do nas prišla informacija, da se je zadeva ustavila, ker so Sovini agentje v prisluhih prepoznali tudi Darka Njavra in Toneta Krkoviča, bivša člana specialne brigade Moris, prav tako kot Roberta Suhadolnika, ki je bil v tistem času zadolžen za varnost vojašnice v Postojni.

Le nekaj ur po objavi tega do zdaj javnosti neznanega dejstva so policisti na kraju, kjer je bilo orožje zakopano, ujeli M. A. Ž. Kljub temu da je iz vojašnice zmanjkalo nekaj ton orožja, naj bi v gozdu pri Vodicah našli le deset pušk, pa še teh niso nikoli pokazali. Ni bilo znamenitih fotografij plena. Prijetje domnevnega "postojnskega" tatu so Njavro, Krkovič in Suhadolnik izkoristili za svoj alibi, češ poglejte, policija je dokazala, da nimamo nič s to zadevo.

M. A. Ž. je še vedno v priporu, le da ga zdaj ne bremenijo več zaradi velike tatvine, ampak le še posesti orožja. Kot nam je povedal odvetnik dr. Peter Čeferin, je to, kar očitajo priporniku, lahko tudi samo prekršek: "Evidentno je, da nimajo tistih, ki so ukradli orožje, ampak tistega, pri katerem so nekaj orožja našli. Glede na to, da deset pušk ni velika količina in ne gre za veliko vrednost, bi morali sodniki uporabiti Zakon o orožju, ki isto dejanje obravnava kot prekršek, za katerega je zagrožena denarna kazen." Zadeva M. A. Ž. se še vedno odvija daleč od oči javnosti.

Privatizacija vojaške industrije

Avgusta je vlada sprejela sklep, da bo prodala 80-odstotni delež ravenske Sistemske tehnike, ki izdeluje vojaška oklepna vozila Valuk, podjetju Viator & Vektor za sumljivo nizkih 460 milijonov tolarjev. Le nekaj mesecev za tem je podjetje Viator & Vektor prodalo 29-odstotni delež tega podjetja avstrijskemu Steyerju, ki je v lasti ameriške multinacionalke Daimler-Puch. Slednja je svoj delež plačala z licenco za izdelovanje nove generacije vojaških vozil valuk 8 x 8. Spomnimo se, da je Sistemska tehnika pred leti plačala za licenco valukov 6 x 6 35 milijonov avstrijskih šilingov, kar bi danes lahko preračunali kot 2,5 milijona evrov. Torej je država podjetju Viator & Vektor prodala 80-odstotni delež za približno 2 milijona evrov, zasebnik pa je 29-odstotni delež istega podjetja prodal za 2,5 milijona evrov.

Kljub temu da so vsi hiteli govoriti o tem, da je posel čist, se je predsednik vlade Anton Rop odločil, naj komisija za revizijo ministrstva za finance opravi revizijo tega posla. Na podlagi Ropovega ukaza je služba za nadzor proračuna že sprožila ustrezne postopke. Na ministrstvu za finance o revizijski komisiji ne dajejo podatkov. Niti o tem, kdo sedi v komisiji, niti kdaj bo končala delo.