izbrisani / Pravi problem sta Pahor in Bohinc

Drnovška pustimo tokrat ob strani - svojo žalostno vlogo pri nereševanju problema izbrisanih in pri opogumljanju nestrpnosti nasproti njim je že odigral, zlasti v letih 1994, 1999 in 2003. Na začetku tega zapisa se mu ni mogoče povsem izogniti predvsem zato, ker se na začetku najbolj sramotnega poglavja zgodbe o izbrisanih aprila lani "bleščijo" skupaj tri imena: Drnovšek, Pahor, Rop. Prav ti trije predsedniki so s svojim zgovornim molkom na razvpiti aprilski poziv Šterove "devetnajsterice", naj preprečijo izvrševanje 8. točke odločbe US, bistveno soodgovorni za vse, kar se glede izbrisanih v Sloveniji sramotnega dogaja odtlej. Vsak odgovoren državnik bi na tak javni poziv k nespoštovanju odločbe US moral reagirati skrajno odločno - naši trije junaki pa so svojim molkom povzročili vsaj dvojno nepopravljivo škodo: ksenofobno desnico so opogumili k vedno hujšemu javnemu spodbujanju nestrpnosti nasproti izbrisanim in hkrati še k nebrzdanim napadom na institucijo ustavnega sodišča, tako imenovano levoliberalno stran pa so s svojim kapitulantstvom dodobra zmedli in dezorientirali.