Pet osebnih napak LDS

Karizmatični predsednik stranke je na za širšo javnost neprodušno zaprto sejo sveta stranke krepko zamudil, to pa zato, ker je ravno priletel z madridske konference desnosredinskih strank. "V tem trenutku smo druga najmočnejša stranka v državi. Še nikoli nismo bili tako močni in verjamemo, da nam bo letos na volitvah uspel preobrat!" je samozavestno dahnil v TV-kamere ob novinarski zasedi pred vhodnimi vrati v sejno dvorano. "Prihajam direktno iz Madrida, kjer so bile zraven tudi desetine predsednikov evropskih strank, pa ni prav nikogar zanimalo to, kar sprašujete," je suvereno izstrelil na vprašanje o najnovejših pobudah za ureditev izbrisane krize.

Vodja, ki v svojih nastopih drugače tako možato biča nepismene snažilke, nas je ob tej priložnosti sprva nekoliko spravil v skrbi, saj smo bili v prvi polovici deležni zgolj razvodenjenih že prek stokrat ponovljenih otrobov - tole z izbrisanimi je ne samo napad na slovensko ustavnost, temveč atentat na slovenskost samo, slovenska oblast si že leta na vse kriplje trudi odpraviti referendume kot zadnji inštrument prave volje ljudstva, zaradi katere ne morejo postati že tako nebrzdane rabote še bolj divje - a se je nekoliko popravil v drugem delu, kjer je kot boksar napadel največjega tekmeca.

LDS, "varna nebesa" za vsakojake lopovščine, kjer ena afera prekriva drugo in za to nihče ne odgovarja, si je v tej naši skupni košarkarski tekmi do leta 2004 priigrala vseh pet osebnih napak. Prvak SDS, ta atomski košarkarski selektor, je teh pet grobih favlov konkretno tudi naštel, in sicer: Prva osebna: klientelizem. "Po domače: povsod so njihovi. Brez Gregorja iz LDS ni nobene pomembne funkcije v državi, kar najbolje veste tisti med vami, ki ste kandidirali za kakšen povsem apolitičen strokovni položaj." Druga osebna: dolgovi. Ekonomisti LDS so se v teh dvanajstih letih zadolžili za petnajst milijard dolarjev, ob razpadu je bila celotna Jugoslavija obremenjena z osemnajstimi, pa svoj delež še vedno odplačujemo. O tem se nič ne govori, pa tudi falcon je bil na kredit. Tretja osebna: kompletna ignoranca slovenskega delavca. Nanj je oblast v sklopu pogajanj z EU docela pozabila. Zdaj so začeli delavci na veliko izgubljati službe in izgubili jih bodo še veliko več, pa ne zaradi Unije, temveč zaradi kratkovidnosti in popolne ignorance LDS. Četrta osebna: vse te afere. Ne bi jih našteval, zanje vemo vsi. Kotišče teh sramot je prav klientelizem, in zadnjič je govorniku celo neki lobist razlagal, da ni za njegovo podjetje in njemu podobne situacija prav nič rožnata, saj vse pomembne odločitve v državi podmažeta izključno dva velika lobista, Grega in Bogdan. Peta osebna: izbrisani, pravzaprav "izbrisani". Medtem ko stotisoči državljanov leta in leta čakajo na odločitve sodnih mlinov, zdaj tujcem oblast odločbe izroča, ne da bi zanje sploh zaprosili. "Če to omeniš, si pa takoj nestrpen, ksenofobičen in vse živo."

"Vsi vemo, kaj petim osebnim na poštenem igrišču sledi, sledi jim izključitev, a v demokraciji so sodniki volilci in samo upamo lahko, da bodo imeli jasno oko in dobro piščalko." V mesecih, ki prihajajo, bo treba še bolj stisniti vrste, k čemur bodo nedvomno prispevale tudi na tej točki podeljene zlate vrtnice, to najvišje obeležje izjemnih dosežkov in smoter življenjskega stremenja vsakega pravosrčnega slovenskega demokrata.

In kdo so bili letošnji recipienti? Naštejmo jih: uspešna jedrska fizičarka in članica občinskega odbora SDS Domžale, ki je ogromno prispevala k vstopu Slovenije v Nato; prvoborec Demosa, ki je deloval v številnih odborih in komisijah ter ni bil izvoljen za župana Celja; dolgoletni predsednik stranke, ki je še vedno spoštovan, ugleden in priljubljen občan; disident, ki je bil zaradi ostre kritike režima že leta 1980 priveden pred sodnika za prekrške in bil leta 1986 celo obsojen na trimesečno pogojno kazen zaradi žaljenja lika in dela maršala Josipa Broza Tita; teharski taboriščnik, ki je med vojno zunaj OF vodil nacionalno ilegalo za upor proti okupatorju in ga kasneje ni izdala domovina, temveč krvava oblast, ki je tej domovini iztrgala toliko mladih življenj; rajnki ustanovni član občinskega odbora SDS Šenčur, ki je bil motor lokalnega strankarskega razvoja celo v času okrevanja od hude bolezni, ki ga je lani tudi pokopala; odsotni odvetnik, tih in skromen, a pokončen in pošten sprehajalec po ljubljanskih ulicah, na katerega se obračajo tudi tisti, ki si drugih dragih ne morejo privoščiti.

In to je bilo nekako to. Velikemu košarkarskemu selektorju smo lahko zaželeli samo, da slovenski volilci jeseni ne bi podlegli zmotnemu vtisu, da se v Sloveniji igra profesionalna košarka, kjer za izključitev šteje šest osebnih.