afera petek / Dve plačili za pričo?

Sojenje petim obdolžencem, obtoženim, da so 28. februarja 2001 skušali umoriti novinarja dnevnika Večer Mira Petka, se je 1. junija dodatno zapletlo. Državna tožilka Elizabeta Gyorkos je namreč predlagala, da bi kot pričo v procesu zaslišali odvetnika Daniela Planinšca. Tožilka je predlog utemeljila s trditvijo, da naj bi se 22. marca letos odvetnik Planinšec v Ljubljani sestal s tedaj anonimno pričo Alenom Robarjem. Robarju naj bi pokazal kovček, v katerem naj bi bilo 40.000 evrov ter mu ta denar ponudil v zameno za to, da bi Robar umaknil obremenilno pričanje. Tožilka se je ob tej trditvi sklicevala na policijski uradni zaznamek.

Če bi sodišče sprejelo tožilkin predlog, bi to pomenilo, da bi si moral prvoobtoženi Andrej Štruc poiskati novega odvetnika, saj oseba, ki je v procesu priča, hkrati ne more biti odvetnik.

Ob predlogu tožilke Elizabete Gyorkos, naj sodišče zasliši odvetnika Planinšca, češ da je marca letos anonimni priči ponujal 40.000 evrov, je odvetnik reagiral ostro. Zoper tožilko je vložil kazensko prijavo ter civilno tožbo. Kazenska prijava tožilki očita zlorabo uradnega položaja ter nevestno delo v službi. Civilna tožba pa tožilki očita obrekovanje. Odvetnik namreč trdi, da mu je bila povzročena velika škoda. Sicer pa odvetnik Planinšec trdi tudi, da ima za 22. marec, ko naj bi se, kot izhaja iz predloga tožilke, v Ljubljani sestal z Robarjem, alibi. Letos je, kot pravi, Ljubljano obiskal le enkrat, 6. aprila, ko je na sodišču prisostvoval obravnavi, ki se je začela ob 11.25, končala pa se je ob 11.55. Planinšec trdi, da je bil 22. marca v pisarni ter doma. Hkrati pravi, da bi tožilstvo, če bi trditev o sestanku med njim in Robarjem vzelo resno, moralo poskrbeti, da bi policija opravila več preiskovalnih dejanj. Policija bi, denimo, lahko preverila, kje se je 22. marca letos gibal odvetnikov mobilni telefon. Na cestninskih postajal bi lahko pridobili podatke o avtomobilih, ki so se tistega dne peljali po avtocesti. Opravili bi lahko zaslišanja z njegovimi sodelavci.

Tako kot Planinšec tudi Alen Robar trdi, da se 22. marca ni sestal z odvetnikom Planinšcem. "Torej mi tudi denarja ni mogel ponuditi v zameno za moje razkritje. Trditev, da mi je odvetnik ponujal denar, je neresnična," pravi Robar.

Predlog tožilstva, naj sodišče zasliši odvetnika, češ da je po Sloveniji hodil s kovčkom, v katerem je bilo 40 tisoč evrov, je toliko bolj zanimiva, ker bi - če bi bila vest o kovčku točna - pedantna preiskava morda lahko pripeljala tudi do za zdaj neznanega naročnika. Pač, če bi držalo, da je odvetnik po Sloveniji prenašal kovček, poln denarja, to najbrž ne bi bil njegov osebni denar. Če bi držalo, da je odvetnik prenašal kovček in če je policija za to izvedela, bi bila dolžna storiti vse, da ugotovi, kako se je ta kovček gibal.

Sodišče predloga tožilke Elizabete Gyorkos, naj odvetnika Planinšca zasliši kot pričo, ni sprejelo. Zdi pa se, da tako obramba kot tožilstvo skrbita za določeno simetrijo. Če bi sodišče sprejelo, naj bo Planinšec zaslišan kot priča, ta na sojenju osumljencem za napad na novinarja Petka ne bi več mogel opravljati odvetniške naloge. Po drugi strani je tudi obramba dvakrat zahtevala izločitev tožilke. Tožilstvo pa je na razkritje podatka, da je policija anonimno pričo nagradila s štirimi milijoni, odgovorilo s trditvijo, da naj bi tudi odvetnik Planinšec anonimni priči ponujal zajetno vsoto. No, simetrija na tej točki ni popolna. Podatek, da je policija anonimni priči izplačala štiri milijone SIT težko nagrado, je preverila tudi parlamentarna komisija, zadolžena za nadzor tajnih služb. Policija je podatek o nagradi potrdila, ob tem pa je parlamentarnih nadzornikom zagotovila, da ima za takšno finančno nagrajevanje zakonsko kritje. Tožilstvo teorije o kovčku s 40.000 evri ni resneje utemeljilo. Po drugi strani pa je interpretacija, da naj bi nekdo Robarju plačal, da je javno preklical obremenilne izjave, v tisk zavila takoj zatem, ko se je Robar razkril.