zavarovalništvo / Kot Triglav velika odškodninska tožba

927,8 milijona tolarjev! Toliko menda znaša škoda, ki jo bodo skušali lastniki Zavarovalnice Triglav sanirati tako, da bodo vložili odškodninsko tožbo proti nekdanji predsednici uprave Nadi Klemenčič ter proti predsedniku nadzornega sveta Milanu Maroltu. Da bi si številko predstavljali bolj plastično, naj nam bo dovoljeno, da jo prevedemo v že pokojno valuto: gre za odškodnino, težko devet milijonov nemških mark. Nadzorni svet je predlog za vložite tožbe poslal skupščini Zavarovalnice Triglav, ta pa bo sprejela končno odločitev. Glede na to, da je odločitev o odškodninski tožbi posledica posebne revizije, ki jo je zahtevala prav skupščina, bi ta izpadla neverodostojno, če se za predlagano tožbo ne bi odločila. Direktor Slovenske odškodninske družbe, ki bo na skupščini Zavarovalnice Triglav zastopala dobrih 85 odstotkov kapitala, je Igor Kušar. Od Kušarja, ki je bil v času, ko je Tone Rop vodil finančni ministrstvo, njegov državni sekretar, je torej odvisno, ali bo Zavarovalnica Triglav res tožila nekdanjo predsednico uprave ter predsednika nadzornega sveta. Zavarovalnica naj bi se za kot Triglav veliko odškodninsko tožbo odločila zaradi izsledkov revizije, ki jo je opravila revizijska hiša Constantia. Ta pa je, med drugim, pregledala tudi, kako so bili člani uprave nagrajevani za "izjemne delovne rezultate". V letih 1999, 2000, 2001 in 2002 naj bi člani uprave nagrade prejemali brez ustreznih sklepov nadzornega sveta. V štirih letih naj bi bilo teh izjemnih delovnih rezultatov toliko, da naj bi bilo vodstvo deležno milijardne nagrade. Letno naj bi upravi Zavarovalnice Triglav izplačali za dobra dva milijona mark preveč nagrad.

Z objavo novice, da nadzorni svet zastopnikom lastnikov predlaga vložitev astronomske odškodnine, pa se v resnici končuje ena od epizod dolge sage o Zavarovalnici Triglav. Slabi dve leti nazaj je komentator dnevnika Finance zapisal, da je bitka za Zavarovalnico Triglav mama vseh bitk. Če bo odločitev o tožbi potrjena, bo bitka za Triglav dobila enega od epilogov. Naslednja runda se bo odvrtela na samem sodišču, ki bo moralo presoditi, ali sta nekdanja predsednica uprave in nekdanji predsednik nadzornega sveta največji slovenski zavarovalnici res naredila orjaško škodo. Hkrati bi sodišče presodilo, ali je škoda v resnici tolikšna, da bi bila ta nadomeščena šele z rekordno odškodnino. Nedvomno pa je imela revizorska hiša Constantia nalogo, da poslovne knjige prečeše izjemno temeljito. In revizorsko poročilo bi moralo odgovoriti tudi na vprašanje, ali je ideja, da bi od Nade Klemenčič in Milana Marolta terjali skoraj milijardno vsoto, sploh prizemljena. Ali iz revizorskega poročila izhaja, da je Klemenčičeva za "izjemne delovne rezultate" prejela takšno količino izjemnih nagrad, da bi lahko plačala svoj delež milijardne odškodnine? Kako to, da je nadzorni svet napovedal le tožbi proti bivši predsednici uprave ter bivšemu predsedniku nadzornega sveta? Predsednik nadzornega sveta naj bi bil načeloma le prvi med enakimi. Praviloma je nadzorni svet kot celota zadolžen, da nadzira poslovanje uprave. In praviloma je odškodninska odgovornost vezana na celoten nadzorni svet.

Bitka za Triglav

Že pred dvema letoma je urad za preprečevanje korupcije pripravil strokovno mnenje, v katerem je na 20 zaupnih straneh opozoril na sume, povezane s poslovanjem Zavarovalnice Triglav. Analiza urada za preprečevanje korupcije je temeljila pretežno na javnosti dostopnih gradivih, del gradiva pa je Penkovemu uradu posredovala agencija za zavarovalni nadzor. Nenavadno se zdi, da na sume, povezane z Zavarovalnico Triglav, niso opozorile druge institucije, ki imajo več pooblastil kot urad za preprečevanje korupcije. Pač, urad za preprečevanje korupcije ne more potrkati na vrata institucije, v kateri se odvijajo nenavadni dogodki, in ne more zahtevati fasciklov z dokumenti ali drugih predmetov. Urad za preprečevanje korupcije lahko zahteva zgolj gradiva, ki so že v posesti drugih državnih institucij. Kljub omejenim pooblastilom je urad pripravil dovolj skrb vzbujajočo analizo, da so na osnovi tega gradiva vendarle trznile tudi druge institucije.

Eden od bolj nenavadnih pojavov, ki so jih zaznali v uradu za preprečevanje korupcije, je bilo povečevanje lastniških deležev oseb iz vodstva zavarovalnice. Ob tem pa je bilo najbolj nenavadno, na kakšen način je vodstvo zavarovalnice financiralo nakup delnic. Pred dvema letoma, nekaj tednov pred dokončanje poročila Penkovega urada, je predsednica uprave Zavarovalnice Triglav v intervjuju za Mladino pojasnila, kako je z njenimi lastniškimi deleži. Povedala je, da je delnice Zavarovalnice Triglav kupovala tako, da je pri Abanki najela kredit. Abanka ji je kredit odobrila, ob tem pa je delnice, ki jih je kupila s kreditom, zastavila pri Abanki.

Ob tej operaciji ne nepomembno, da je bila tedaj Zavarovalnica Triglav pomemben, tretjinski lastnik Abanke. Eden od članov uprave Zavarovalnice Triglav je sedel v nadzornem svetu Abanka. Hkrati pa je bil predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav uslužbenec Abanke. Tovrsten vzajemni nadzor pa ne jamči higiene.

Urad za preprečevanje korupcije je v analizi poročal o več sorodnih dogodkih.

Hkrati z analizo urada za preprečevanje korupcije je agencija za zavarovalni nadzor zahtevala, naj uprava Zavarovalnice Triglav, med drugim, poroča o nagradah, ki jih je prejelo vodstvo. Ob tem je med agencijo in Zavarovalnico prišlo do spora, ki bi se skorajda končal tako, da bi Zavarovalnici odvzeli licenco. Uprava Triglava namreč agenciji ni želela razkriti zahtevanih podatkov, na gesto uprave pa je agencija odgovorila z zahtevo, naj nadzorni svet razreši Klemenčičevo in njenega namestnika. Ker nadzorni svet predsednice uprave ni razrešil, je agencija zagrozila, da bo največja slovenska zavarovalnica izgubila dovoljenja, potrebna za poslovanje. Tedaj, poleti 2002, se je zdelo, da lahko spor med Zavarovalnico Triglav in agencijo za zavarovalni nadzor razumemo le, če pod žaromet postavimo tudi osebni spor med Nado Klemenčič in direktorjem agencije za zavarovalni nadzor Jurijem Goriškom. Na vrhu Triglava so Goriška slikali kot maščevalnega in zagrenjenega nadzornika, ki je imela, ko je bil tudi sam uslužbenec Zavarovalnice Triglav, velike in nikdar uresničene ambicije. Po drugi strani so Goriškovo ravnanje interpretirali kot "opravljanje umazanega posla za Ropa". Julija 2002, v dneh, ko je spor med agencijo za zavarovalni nadzor in Zavarovalnico Triglav doživel prvi vrhunec, je namreč tedanji predsednik vlade dr. Drnovšek sporočil, da bo Antona Ropa predlagal za svojega naslednika. Zdelo se je, da Rop potrebuje dokaz, kako si tudi on upa zgrabiti bika za roge. In Triglav, ena največjih in najmočnejših finančnih institucij v državi, je tak bik. Hkrati je želel vrh nekdanje uprave dogodke, ki so se ovijali leta 2002 in 2003, interpretirati kot poskus, da bi LDS največjo zavarovalnico v državi vključila v svojo interesno sfero. S tem, ko je vodenje zavarovalnice prevzel Jože Lenič, nekdanji poslanec LDS, naj bi zavarovalnica, ki je bila nekoč blizu interesni sferi "starih sabelj", omrežja dolgoletnih direktorjev, prešla pod vpliv LDS-ovskih krogov.

Vendarle; če so na vrhu Triglava spor, ki je tekel leta 2002, skušali interpretirati kot posledico osebne maščevalnost prvega nadzornika ter ambicij prihajajočega predsednika vlade, je po objavi novice, da je posebna revizija pokazala na ekscesno visoke nagrade, ki naj bi bile izplačane brez ustreznega sklepa nadzornega sveta, vendarle jasno, da ni šlo zgolj za to, kdo bo prevzel nadzor nad največjo zavarovalnico. Domnevamo lahko, da bi inšpektorji agencije za nadzorovalni nadzor, če bi leta 2002 pregledovali dokumentacijo o nagradah upravi, prišli do sorodnih ugotovitev kot revizijska hiša Constantia.

Ob tem pa je nekoliko nenavaden časovni razpored. Agencija za zavarovalni nadzor je podatke o nagradah zahtevala julija 2002. Julija 2002 je analizo pripravil tudi Penkov urad za preprečevanje korupcije. Sklep o izredni reviziji je bil sprejet junija leta 2003. Revizorska hiša je poročilo oddala na začetku leta 2004, izsledki revizije pa so prek novega nadzornega sveta v javnost pripotovali junija 2004. Torej tik pred evropskimi volitvami in neposredno zatem, ko je opozicija vladi očitala, da je ta v boju proti korupciji bodisi popolnoma nesposobna bodisi tudi sama korumpirana. Če so revizorska dognanja točna, se lahko vlada po neprijetni nočni parlamentarni protikorupcijski seji strumno potrka po prsih in se pohvali, da je učinkovita. Ne more pa trditi, da je ekspeditivna. Konec koncev je od analize Penkovega urada minilo dve leti, revizorsko poročilo pa je bilo v rokah nadzornikov več mesecev.

Mesarsko klanje za tržni delež

Preveč enostavno bi bilo, če bi vse, kar se je dogajalo okoli Zavarovalnice Triglav, skušali razumeti kot bitko med "starimi sabljami" in Ropovimi japiji. Če je bila bitka za osvojitev Triglava leta 2002 mama vseh bitk, gre danes za širše vprašanje. Gre za vprašanje, kdo bo obvladoval zavarovalniški trg. Podatki govorijo o tem, da zavarovalniška dejavnost obsega okrog pet odstotkov bruto družbenega produkta. Zavarovalništvo je torej pomembnejša gospodarska panoga od celotnega kmetijstva. Zavarovalnica Triglav na trgu zaseda okrog 40 odstotkov, z 20-odstotnim deležem pa ji sledi Vzajemna, zdravstvena zavarovalnica. Če Zavarovalnico Triglav vodi nekdanji član državnega zbora LDS Lenič, je najvplivnejši človek v Vzajemni nekdanji član državnega sveta Bojan Petan; v državni svet je bil leta 1997 izvoljen na listi LDS, sicer pa je predsednik nadzornega sveta Vzajemne. Ker tudi Zavarovalnica Triglav načrtuje, da bi se lotila zdravstvenega zavarovanja, to pomeni, da bi Triglav neposredno konkuriral Vzajemni.

Pomenljivo je, da je bil sredi prejšnjega tedna, v sredo, v Delu objavljen krajši članek, ki opozarja, da zdravstvene zavarovalnice, ki nastopajo na slovenskem zavarovalniškem trgu, nimajo enakih pogojev poslovanja. V podrejenem položaju naj bi bila ob koncu leta 2002 ustanovljena Zdravstvena zavarovalnica Triglav, hčerinska družba Zavarovalnice Triglav, saj naj bi zahteve agencije za zavarovalni nadzor dražile njihovo ponudbo. Že dan kasneje pa je v urad predsednika vlade, urad za preprečevanje korupcije, poslanske skupine ter na naslove medijev pripotovala anonimna pošta, ki je trdila, da je nekdo ukradel podatkovno bazo Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki šteje skoraj dva milijona enot, ter jo izročil Zdravstveni zavarovalnici Triglav. Na dnu anonimke piše, da so jo napisali zaposleni na ZZZS. Nekaj netočnosti v anonimki pa navaja na misel, da jo je vendarle pisal nekdo, ki razmer v ZZZS ne pozna detajlno.