mesto / Prestižni mestni prevoz

Vožnja s taksijem je lahko cenovno ugodnejša od vožnje z mestnim avtobusom

Siniša Gačič
MLADINA, št. 26, 4. 7. 2004

© Matej Leskovšek

Štiričlanska družina, ki prebiva za Bežigradom, se neke sončne nedelje odloči za sprehod po mestnem zelenju parka Tivoli. Družinski člani se dogovorijo, da se bodo v Tivoli odpeljali z mestnim avtobusom. Ko ga zaradi nedeljskega voznega reda po dolgem času končno pričakajo, so starši nemalo presenečeni - ker je ob nedeljah nakup avtobusnih žetonov mogoč le v središču Ljubljane, morajo za prevoz, ki traja slabih deset minut, po zadnji podražitvi Ljubljanskega potniškega prometa odšteti 1200 SIT. Ko se po sprehodu družina želi vrniti za Bežigrad, si namesto izjemno dragega javnega potniškega transporta naroči prevoz z zasebnim taksijem, za katerega ista štiričlanska družina odšteje 700 SIT in pri veliko udobnejšem prevozu prihrani 500 SIT. Na podlagi takšnega izračuna bi lahko sklenili, da je Ljubljana najbrž edino mesto na svetu, kjer je prevoz z mestnim avtobusom dražji od vožnje s taksijem. Kaj o takšnih ugotovitvah menijo odgovorni za financiranje in izvajanje ljubljanskega javnega potniškega prevoza?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Siniša Gačič
MLADINA, št. 26, 4. 7. 2004

© Matej Leskovšek

Štiričlanska družina, ki prebiva za Bežigradom, se neke sončne nedelje odloči za sprehod po mestnem zelenju parka Tivoli. Družinski člani se dogovorijo, da se bodo v Tivoli odpeljali z mestnim avtobusom. Ko ga zaradi nedeljskega voznega reda po dolgem času končno pričakajo, so starši nemalo presenečeni - ker je ob nedeljah nakup avtobusnih žetonov mogoč le v središču Ljubljane, morajo za prevoz, ki traja slabih deset minut, po zadnji podražitvi Ljubljanskega potniškega prometa odšteti 1200 SIT. Ko se po sprehodu družina želi vrniti za Bežigrad, si namesto izjemno dragega javnega potniškega transporta naroči prevoz z zasebnim taksijem, za katerega ista štiričlanska družina odšteje 700 SIT in pri veliko udobnejšem prevozu prihrani 500 SIT. Na podlagi takšnega izračuna bi lahko sklenili, da je Ljubljana najbrž edino mesto na svetu, kjer je prevoz z mestnim avtobusom dražji od vožnje s taksijem. Kaj o takšnih ugotovitvah menijo odgovorni za financiranje in izvajanje ljubljanskega javnega potniškega prevoza?

Odgovorni pri LPP-ju se kljub povsem možni situaciji štiričlanske družine in kljub preprostemu izračunu cen z navedeno primerjavo "ne morejo strinjati". Za boljše razumevanje njihovega videnja primerjave cen javnega prevoza in prevoza s taksijem je PR-služba poslala svoj primer: "Vožnja s taksijem (ne na klic) od tovarne Rog do stavbe LPP-ja stane približno 1000 SIT. Avtobus te tja pripelje za 190 SIT, če plačaš z žetonom. Tudi če se peljeta dve osebi, bosta za taksi plačali vsaka 500 SIT, kar je še vedno več, tudi če bi avtobus plačali z gotovino. Res pa je, da je treba pri vsakem prestopu voznino na avtobusu ponovno plačati - vendar imajo potniki, ki se več vozijo z avtobusi in morajo prestopati, na voljo dnevne, tedenske in mesečne vozovnice, ki so cenovno seveda še ugodnejše od žetonov."

Podobnega mnenja je bila Služba za odnose z javnostmi Mestne občine Ljubljana: "Pri vaši navedbi enkratne cene prevoza z avtobusom moramo poudariti, da gre v tem primeru za plačilo prevoza z gotovino pri vozniku avtobusa. Potniki pa lahko izberejo tudi druge načine plačila, na primer žetone, tisti, ki pogosto uporabljajo avtobuse MPP, pa imajo na voljo tudi dnevne, tedenske in mesečne vozovnice. Glede na navedeno sistem plačevanja vožnje z avtobusi ni tako enoznačen, kot navajate v svojih vprašanjih, zato tudi pavšalne primerjave med stroški vožnje z avtobusi in taksiji niso mogoče."

Subvencije

Pojdimo po vrsti. Zakaj se je po kratkih devetih mesecih mestni potniški promet sploh ponovno podražil? LPP kot osnovni razlog podražitve navaja znesek 1,1 milijarde SIT, kolikor znaša razlika med predvidenimi stroški in prihodki podjetja, ki naj bi bila posledica podražitev goriva, zavarovanj in zviševanja stroškov dela. "Samo gorivo se je od septembra lani, ko smo nazadnje podražili prevoz z MPP-jem, podražilo za 9,4 odstotka, vsi stroški skupaj pa so narasli za 12 odstotkov. Kot je znano, pa se je MPP s 1. junijem podražil za 9,7 odstotka," so zapisali pri LPP-ju. 9,7 odstotka, kolikor naj bi znašala zadnja podražitev, je višina povprečnega zvišanja; cena žetona se je recimo zvišala le za 5,3 odstotka, cena javnega prevoza pri plačilu z gotovino pa za neverjetnih 16,7 odstotka. V ozadju podražitve mestnega prometa ne stoji le LPP, zeleno luč za zvišanje da tudi večina v mestnem svetu, saj, kot so povedali v županjinem kabinetu, "predloge za spremembe cen storitev podjetij, ki so vključena v Holding Ljubljana, d. o. o., potrjuje skupščina Holdinga Ljubljana, predhodno pa jih obravnava Mestni svet MOL, ki s sprejetimi sklepi županji poda obvezno navodilo za glasovanje na omenjeni skupščini. Županja na skupščini torej glasuje na podlagi pooblastila, ki ji ga podelijo svetniki in svetnice MS MOL."

Med vzroki za zvišanje cen storitev pri LPP-ju poudarjajo še zamudo pri lanski podražitvi, ko jim je namesto aprila cene uspelo zvišati šele septembra. Za zadnji razlog zvišanja pa je Špela Verbič Miklič, ki pri LPP-ju skrbi za stike z zainteresirano javnostjo, navedla prenizke subvencije, ki jih zagotavlja Mestna občina Ljubljana. Ob malce podrobnejši analizi ugotovimo, da nosijo nezadostne mestne subvencije levji delež krivde za nenehne dražitve LPP-jevih storitev. Subvencije, ki jih MOL namenja javnemu prevozniku, znašajo namreč le 10 do 12 odstotkov LPP-jevih prihodkov. Za primerjavo: subvencije Mariborske mestne občine znašajo 83 milijonov SIT, to je približno 30 odstotkov prihodkov štajerskega mestnega prevoznika, podobno subvencijo javnemu prevozniku namenjajo mestne oblasti v Gradcu, subvencioniran je v višini 34 odstotkov svojih prihodkov. Mariborske in graške oblasti torej svojima javnima prevoznikoma namenijo trikrat višjo finančno podporo kot ljubljanske mestne oblasti, še radodarnejše so recimo mestne oblasti v Rimu, kjer subvencije znašajo 68 odstotkov prihodkov mestnega prevoznika, subvencije praških mestnih oblasti pa so skoraj sedemkrat višje od subvencij, ki jih zagotavlja mestna oblast pod Danico Simšič. "V LPP-ju smo vsekakor hvaležni za subvencijo, ki jo prispeva MOL, je pa treba povedati, da smo lani samo za gorivo morali plačati več, kot je znašala celoletna subvencija, ki je sicer predstavljala 11 odstotkov v prihodku podjetja. Za zagotovitev nemotenega poslovanja po obstoječem programu bi letos potrebovali subvencijo v višini 1,877 milijarde SIT. Navedena subvencija bi predstavljala 19-odstotni delež v celotnem prihodku LPP-ja, s čimer bi se vsaj malo približali ostalim evropskim mestom, kjer subvencija predstavlja v povprečju okrog 50 odstotkov deleža v prihodku." Vendar kljub slabemu finančnemu položaju ljubljanskega javnega prevoznika MOL tudi letos namenja subvencije na približno enaki ravni kot prejšnja leta, saj si LPP kljub prizadevanjem ni mogel zagotoviti več sredstev. Pri tem je še posebej zanimivo, da je Danica Simšič tako rekoč največji simpatizer javnega prevoza - zagotovo niste pozabili njene ljudske predvolilne propagande; ta jo je promovirala kot poslanko, ki se s Fužin vozi v službo z mestnim avtobusom. Naklonjenost javnemu prevozu je županja pokazala tudi ob nedavni predstavitvi akcije brezplačnega poletnega prevoza z junijsko dijaško nalepko še julija in avgusta, ko je slavila vrednoto prevoza z mestnim avtobusom: "S to akcijo želimo mlade še dodatno spodbujati k uporabi javnega mestnega prevoza, jim omogočiti prihranek nekaj tisoč tolarjev, zagotoviti večjo varnost in navsezadnje bo to tudi prispevek k varovanju okolja." Zakaj ob vsej tej naklonjenosti županja v mestnem svetu ne more doseči konsenza o zajetnejšem subvencioniranju mestnega prevoznika, smo povprašali njeno PR-službo, ta pa je poslala precej nerazumljiv odgovor, ki skoraj nima zveze z našim vprašanjem: "Naj na tem mestu pojasnimo, da je subvencija MOL za JP LPP, d. o. o., namenjena za normalno tekoče opravljanje gospodarske javne službe opravljanja prevozov v mestnem prometu v obstoječem obsegu. Vizija Ljubljanske urbane regije je dolgoročno zagotoviti svojim prebivalcem visoko kakovost življenja, kar pa je možno uresničiti le s primernim in kvalitetnim načinom prevoza, za kar pa je nedvomno treba zagotoviti sredstva za subvencioniranje mestnega potniškega prometa v proračunu MOL. Z večjo uporabo javnega prevoza pa bomo nedvomno prispevali k razbremenitvi osebnega prometa na območju MOL, s tem pa zagotovili čistejše okolje." O vzrokih za tako nizke mestne subvencije, o načrtih za zvišanje subvencij, o 300 tolarjih za prevoz med štirimi postajališči avtobusa mestnega prometa, o skladnosti visokih cen javnega prevoznika in posledičnih učinkih na mestno politiko zmanjševanja količine pločevine v sedišču mesta iz županjinega kabineta navkljub našim eksplicitnim vprašanjem niso sporočili nič.

Ljubljanski mestni prevoznik tako nima druge izbire, kot da zviša cene svojih storitev, to pa po njegovem ne bo imelo večjih posledic za množično prevažanje z mestnim avtobusom. Ob lanski podražitvi so pri LPP-ju opravili raziskavo; 80 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da zaradi podražitve ne bodo zmanjšali uporabe mestnega potniškega prevoza, le 15 odstotkov je bilo takšnih, ki bodo zaradi podražitve mestne avtobuse uporabljali redkeje. Kot ves javni transport ima tudi ljubljanski mestni prevoznik v zadnjih letih vse manj potnikov. Leta 1995 se je z ljubljanskim javnim prevoznikom vsega skupaj vozilo nekaj več kot 109 milijonov potnikov, številka se je do leta 2001 zmanjšala za 14 milijonov. V zadnjih letih se zmanjševanje števila letnih voženj počasi umirja, saj je lani LPP imel 93,5 milijona voženj, to pa je skoraj prav toliko kot leto poprej. "Bistvena težava, ki jo kot razlog za upadanje števila potnikov vidimo mi, je tako imenovani začarani krog. Na cestah je ogromno osebnih avtomobilov, in če temu dodamo še dejstvo, da v Ljubljani ni sistema rumenih pasov (obstaja samo na delu Slovenske), je rezultat nizka potovalna hitrost avtobusov. Ker so avtobusi sorazmerno počasni, saj skupaj z vsemi ostalimi obtičijo v prometnih zamaških, so za potnike manj privlačni in tako ti presedlajo na avto. To pa pomeni še večjo gnečo, še več zastojev in tako še nižjo potovalno hitrost avtobusov," o zmanjševanju števila potnikov menijo pri LPP-ju. Zvišanje števila potnikov bodo skušali doseči s spremembami plačilnega sistema. Ta bi po novem potnikom omogočal terminske vozovnice, s katerimi ob prestopu ne bi bilo treba ponovno plačati vožnje. Kot pravijo pri Ljubljanskem potniškem prometu, imajo sedaj le eno rentabilno progo - proga številka 6 s 16 milijoni voženj na leto edina ne proizvaja rdečih številk, popolnoma drugače je na progah 2, 3 in 5, kjer se na leto prepeljejo le dobri 4 milijoni potnikov.

Kamere

Navkljub zviševanju stroškov in zmanjševanju prihodkov ljubljanskega mestnega prometa odgovorni ne skoparijo, ko gre za t. i. varnost na mestnih avtobusih. Po namestitvi varnostnika na rizične nočne vožnje avtobusa, ki pelje na Fužine, so se pred časom odločili še za poskusno namestitev nadzornih javnih kamer na dva mestna avtobusa. Z videonadzorovanjem potnikov so pri LPP-ju za sedaj "zelo zadovoljni, saj je na teh dveh avtobusih vandalizma manj kot na drugih (naj opozorim, da vsi avtobusi vozijo na vseh progah - se menjavajo, torej tudi ta dva včasih vozita na manj, včasih pa na bolj obremenjenih progah). Zato bomo s kamerami v prihodnje opremili še več avtobusov, postopoma morda tudi vse, seveda ko bodo to dopuščale finančne možnosti." Tako bo LPP lahko videoarhiviral vse štiričlanske družine, ki bodo za javni transport plačale več, kot bi jih stal prevoz s kakšnim zasebnim taksistom.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: