jesenske volitve / "Polagali bomo račune"

V Mladini smo sredi julija objavili gasilsko sliko poslancev aktualnega parlamentarnega sklica in zraven zapisali, da gre za poslovilno fotografiranje. Parlament se je razšel, poslanci so se odpravili na dopust in pred jesenskimi volitvami jim je grozila samo še kakšna proceduralno izredna seja za potrditev nadomestnih poslancev. A Janez Janša je spet presenetil. Dobrih šestdeset dni pred volitvami je skupaj s Bajukom v dopustniški parlament poslal zahtevo za interpelacijo. Po Kebru in Bohincu se je Koalicija Slovenija tokrat neusmiljeno spravila kar na celotno vlado. Razlog za razpravo "o delu in odgovornosti vlade republike Slovenije" je preprost. Koalicija Slovenija je Ropa napadala "zaradi neuresničenih obljub državljanom RS, ki jih je vladna koalicija zapisala v koalicijsko pogodbo na začetku mandata leta 2000, slabega upravljanja države ter razraščajoče se korupcije in klientelizma". Interpelacijsko gradivo je dolgo 44 strani, podpisalo pa ga je 11 poslancev opozicije. Janša je zvit politik, izračunal si je, da bo razprava o njegovih očitkih na vrsti v zadnjih dneh avgusta, verjetneje celo sredi septembra, kar pa je hkrati tudi čas volilne tekme. Koalicija Slovenija bo tako parlamentarni prostor nesramežljivo uporabila za predvolilni boj. Zanimivo je, da tega sploh ne skrivajo. Svetovljanski in v tujini izučeni Bajuk je priznal, kakšen je pravi namen izsiljene interpelacije. "Povsem normalno je na koncu mandata polaganje računov o delu." Nekaj takšnega je recimo običajno za predvolilna srečanja.

Očitki opozicije niso nič novega. Interpelacijsko gradivo, ki se razprostira vse od gospodarstva pa do šolstva, je podobno ugotovitvam strokovnega sveta SDS. Interpelacija je pravzaprav zgolj skrajšana in interpelacijskim namenom prikrojena različica Janševega programa za prihodnost Slovenije, ki so ga pripravili različni strokovni pododbori SDS, nekateri deli besedila pa so celo prekopirani. V obrazložitvi interpelacije je zapisano, da je sedanja vlada daleč od svojih obljub, da je stopnja brezposelnosti prevelika, da je država zadolžena, da ima Slovenija probleme s preveliko inflacijo, da se veča javni dolg ... Napisano je tudi, "da vlada z obilnim subvencioniranjem in zadolževanjem skuša ohraniti socialni mir, da se državljani ne bi preveč razburjali zaradi rastočih socialnih razlik, kriminala belih ovratnikov in velikih lopovščin, ki so se dogajale vsem na očeh". Kljub površnemu in morda ponekod tudi namenskemu posploševanju nekateri očitki Koalicije Slovenije seveda držijo, seveda pa je vprašanje, če je institut interpelacije, ki naj bi se dogodila v soju neposrednega prenosa iz državnega zbora, pravi način za prepričevanje volivcev. V gradivu je namreč kar nekaj nedoslednosti. Zapisano je recimo, da je bila gospodarska rast leta 2003 skromnih 2,3 %, zraven pa ni dopisano, da se je v zadnjem četrtletju slovenska gospodarska rast bistveno popravila. Kljub gospodarskim kazalcem in vprašanjem o javni ureditvi pa je nekaj prostora namenjenega tudi ideološkim stavkom. V oddelku za šolstvo interpelatorji tako ugotavljajo, da "fetišiziranje učenčevih pravic in svoboščin reproducira neomikanost in neodgovornost". Zanimivo je, da Janša ne predlaga nobenega pravega sklepa, prav tako ni vložil konstruktivne nezaupnice. "O tem, kakšen sklep bomo predlagali, se bomo odločili po opravljeni razpravi. S tem, ko smo vložili pobudo za razpravo o delu in odgovornosti vlade, v Koaliciji Sloveniji želimo, da na letošnjih volitvah tekmujejo programi, da se volilci lahko odločajo glede na to, katera ponudba bo boljša, da pa imajo ob tem tudi jasno oceno, sprejeto na podlagi razprave v državnem zboru, kako se je v zadnjem mandatu upravljalo z državo."

Napadena LDS je reagirala bliskovito, pred novinarje je poslala slovenskega Stalina Golobiča in ministrskega wunderkinda Lahovnika. Golobič je z Janšo seveda obračunal politično. Nenavadno interpelacijo pri LDS razumejo kot "izjemno priložnost", da pokažejo popolno bilanco svojega uspeha. Tako so Koaliciji Sloveniji celo hvaležni, čeprav naj bi bila predvolilna interpelacija zloraba parlamentarnega prostora. Golobič je o Janši dejal, da uporablja "preživete obrazce političnega delovanja" in da je interpelacija le obupen poskus prikriti dejstvo, da Janševa ekipa nima nobenega programa in da ponuja "alternativo brez alternative". Bolj konkreten je bil Lahovnik, gospodarski minister, za katerega se zdi, da zelo rad polemizira z Janšo. Tako je recimo neusmiljeno raztrgal eno od interpelacijskih trditev, o revščini, ki naj bi se v Sloveniji povečevala. V gradivu za interpelacijo se je Janši zapisalo, "da se v Sloveniji povečuje revščina, kar dokazuje naraščanje števila prejemnikov denarnih socialnih pomoči". Ta trditev drži le deloma, saj je v Sloveniji sprejeta sprememba zakona o socialnem varstvu, ki je povečala cenzus za upravičenost socialne pomoči. Golobič je še dodal, da so takšni sklepi čisto zavajanje, manipulacija in cinizem. "Če socialne pomoči ne bi bilo, potem bi lahko rekli, da sploh ni revščine."

Seveda pa je glavno vprašanje, zakaj se je Janševa ekipa sploh odločila za interpelacijo v predvolilnem obdobju. Ponovno razpredanje pred televizijskim ekrani lahko v prostoru, ki bo zaradi predvolilnih plakatov že zasičen od politike, povzroči več reakcij. Lahko ljudi odvrne od volilne udeležbe, kar naj bi bilo bolje za blok slovenske pomladi. Lahko neodločne volilce prepriča, da je res skrajni čas za spremembe in da jeseni podprejo drugo politično opcijo, množica letošnjih izrednih sej in reakcija nanje sicer potrjujeta, da kaj takšnega ni nujno v vzročno-posledični vezi. Lahko pa se zgodi tisto, česar si Koalicija Slovenija ne želi. Površno, izsiljeno polaganje računov lahko ljudi obrne proti tistim, ki se gredo negativno volilno kampanjo, proti tistim, ki morebiti prave argumente kričijo na napačen način, in proti tistim, ki v boju za oblast uporabljajo neobičajne metode. Janša lahko torej ravno zaradi izsiljene interpelacije izgubi volilno zmago.