urbanizem / Prenova na horuk
Namesto da bi prostorski razvoj Portoroža narekovala premišljena strategije občine, ga narekuje kapital

Načrt predvidenih prostorskih sprememb v središču Portoroža
© Borut Krajnc
Če je Portorož v avstro-ogrski monarhiji poleg Gradeža, beneškega Lida in Opatije veljal za najpomembnejše evropsko letoviško in zdraviliško središče, je danes le še njegova bleda kopija. Časi, ko je imel Portorož stalno letalsko zvezo z Benetkami, so mimo. Pomoli so razmajani, kanalizacija dotrajana, parkirišča nabito polna pločevine, kulinarična in kulturna ponudba mizerna, nekoč glamurozen Hotel Palace pa izropan in tako dotrajan, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo sesul pod lastno težo. Več kot desetletje so potekale brezplodne razprave o nujnih spremembah, a zgodilo se ni nič. Vse do letos, ko je piranska občinska uprava navrgla kup papirjev, ki bodo korenito spremenili podobo Portoroža. Toda namesto da bi se občina sprememb lotila premišljeno in postopoma, tako kot to delajo v drugih turističnih središčih po svetu, je v javno razpravo poslala kar štiri lokacijske načrte hkrati. Podrobnejše branje teh načrtov - pripravilo jih je projektantsko podjetje Prostor iz Kopra - razkriva, da ne ponujajo celostnega razvoja kraja, ampak parcialne rešitve. Še več. Ni se mogoče znebiti vtisa, da prostorsko ureditev namesto urbanistov narekuje kapital.