Nenavadno ministrstvo

Slovenija je po prejšnjih volitvah dobila malce nenavadno ministrstvo za informacijsko družbo. Skrbelo naj bi za blagor državljanov v zvezi z informacijskimi in telekomunikacijskimi tehnologijami, Slovenijo pa naj bi pripeljalo v družbo na tem področju najbolj razvitih držav EU. V ta namen sta bila sprejeta dva zakona, usklajena z zakonodajo EU, zakon o telekomunikacijah in o elektronskih komunikacijah. Monopola državnega Telekoma in njegovih hčera naj bi bilo konec. Z namenom regulacije slovenskega telekomunikacijsko-informacijskega trga pa je bila ustanovljena neodvisna Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP), ki se je kasneje preimenovala v Agencijo za pošto in elektronske komunikacije (APEK).

Slovenijo v različnih raziskavah o razvitosti informatike in telekomunikacij pogosto uvrščajo med najrazvitejše države sveta. Povprečni uporabniki so resda kar zadovoljni z informacijskimi storitvami, veliko manj pa so zadovoljna manjša podjetja, ki so v agenciji ATRP videla nekakšnega razbijalca Telekomovega monopola. Toda neodvisna agencija se je večkrat izkazala za okoren in počasen birokratski urad, ki, vse odkar obstaja, jezi potencialne Telekomove konkurente. Ti skorajda enoglasno trdijo, da v Sloveniji na telekomunikacijskem trgu še vedno vlada monopol. Eden od vzrokov naj bi bila politika agencije APEK pri določanju cen medomrežnih povezav Telekomu alternativnih telekomunikacijskih operaterjev. Cene naj bi bile previsoke, zato Telekom pri fiksni telefoniji ni dobil resnih konkurentov. Celo minister za informacijsko družbo Pavle Gantar naj bi imel pripombe na počasno delo agencije, saj je bilo to včasih res precej ponesrečeno. Poleg alternativnih operaterjev fiksne telefonije so imeli veliko pripomb k delu agencije tudi mobilni operaterji, še posebej manjša Simobil in Vega. Najmlajša in najmanjša Vega se je pri sporu v zvezi z domnevnimi Mobitelovimi kršitvami - preveč naj bi bil zaračunaval za zaključevanje klicev iz drugih omrežij v svoje - zaradi domnevne ignorance agencije APEK zatekla po pomoč na ministrstvo in to je dalo prav Vegi. S stališča povprečnega uporabnika interneta pa nista niti država niti agencija storili nič, da bi končno preprečili Telekomu, da pri nabavi hitropasovnega dostopa do interneta ADSL kot nujen pogoj postavlja nakup tehnološko nepomembnega priključka ISDN. Veliko slovenskih uporabnikov interneta se je vdalo v usodo in nabavilo priključka ADSL in ISDN, saj druge možnosti razen kabelskih modemov ni. Telekom pa je recimo pred nedavnim podražil zgolj naročnino na osnovni paket ISDN, ki ga po večini uporabljajo naročniki s priključkom ADSL.