klientelizem

V družbi Viator & Vektor so minuli teden za Mladino povedali, da Sistemska tehnika, katere 80-odstotni delež so lani od države kupili za 460 milijonov tolarjev, nato pa 29-odstotni delež prodali Steyr-Daimler-Puchu, ki je to plačal z licenco za izdelovanje oklepnih vozil valuk 8 x 8, "uspešno izvaja zastavljene poslovne cilje in dosega ustrezen poslovni izid". Povedano drugače - z nakupom Sistemske tehnike so (za zdaj) zadovoljni. Kako tudi ne bi bili. Sistemska tehnika je imela leta 2002 740 milijonov tolarjev prihodkov, dobiček pa je znašal 3,4 milijona tolarjev, lani, torej v letu, ko je država Sistemsko tehniko prodala, pa je ravensko podjetje doživelo pravi poslovni bum - prodajo je povečalo za 6,5-krat, dobiček pa za 6,7-krat.

To pomeni, da je prvi mož Viatorja & Vektorja ZDENKO PAVČEK naredil resnično dober posel, saj naj bi bil letos poslovni izid še boljši. Že ob prodaji Sistemske tehnike (ki je bila del ravenske družbe STO, Stroji in tehnološka oprema, ta pa je spadala k sistemu Slovenskih železarn) smo se predvsem v Mladini spraševali, ali ni država tega ravenskega podjetja mogoče prodala prepoceni. Sodeč po poslovnih izidih je zdaj že jasno, da bi se dalo zanj iztržiti še precej več, pa čeprav je revizija urada za nadzor proračuna pri ministrstvu za finance pokazala, da je bila prodaja Sistemske tehnike korektna. Kljub temu nekateri dvomi ostajajo. Zakaj je vlada prodala Sistemsko tehniko ravno v trenutku, ko je ta postala bolj donosna in ko je imela že sklenjene nekatere pogodbe, ki so obetale še večje prihodke in še več dobička? Nekateri poznavalci so že lani opozarjali, da bi "poštena cena" (Zdenko Pavček je namreč dejal, da je bila cena Sistemske tehnike poštena) morala preseči dve milijardi tolarjev. Poleg tega utegne Sistemska tehnika v naslednjih letih prerasti svoje matično podjetje Viator & Vektor, ki je bilo leta 2002 po prihodkih 22-krat večje od Sistemske tehnike, lani ob nakupu pa samo še štirikrat večje. Janez Trček, takratni državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ki je bil pristojen za lastninjenje Slovenskih železarn, je medtem postal član uprave Slovenskih železarn, neuradno pa je slišati, da bo po likvidaciji sistema (potem ko bosta prodana še jeseniški Acroni in ravenski Metal) z lahkoto dobil službo pri Zdenku Pavčku.