Ekoreferendum na Bledu

Zagotovo bo za Bled referendum veliko usodnejši od samih volitev. Pri volitvah lahko napako popraviš že čez štiri leta, odločitev na referendumu pa bo, če se bodo ljudje odločili za akumulacijsko jezero, zaznamovala in na novo ovrednotila ta prostor za vedno. Kajti Blejski kot slovi ravno zaradi naravne ohranjenosti in slikovitosti, glavni pečat pa mu daje ledeniško jezero z gorskim ozadjem na eni strani ter dolino Save Dolinke na drugi strani.

Ohranjenosti in slikovitosti Bleda z okolico do sedaj človek s svojimi posegi v prostor ni bistveno prizadel - prej bi lahko rekli, da ju je povečini premišljeno in posrečeno nadgradil. Vprašanje je, ali bo tako tudi z vnosom 40 hektarjev velikega tujka v ta prostor. Pri tem se moramo zavedati, da bo ta tujek potopil enega najbolj ohranjenih delov struge Save Dolinke. Dolino, znotraj katere so dragoceni habitati, ki jih je stroka že uvrstila na evropski seznam Natura 2000 - politika, torej minister Janez Kopač, pa jih je pred oddajo predloga Nature 2000 v Bruselj črtala s seznama (naveza kapitala in politike je res vsemogočna). Vedeti moramo tudi, da se bodo v akumulacijskem jezeru poleg mulja akumulirali še najrazličnejši strupi, gladina akumulacije bo nihala za več metrov ... Številne pravljice o kakršnih koli novih možnostih za rekreacijo in turizem so popolnoma odveč. Kdo od nas pa sanja o počitnicah in oddihu ob akumulacijskem jezeru? Ob kakšnem naravnem že, pa še to mora biti čim bolj ohranjeno in čisto.

Vsebinsko je problem preprost: ali se odpovedati nekaj deset megavatom električne energije in tako ohraniti ključne prvine prostora ali pa pridobiti nekaj deset megavatov električne energije in pri tem prostor degradirati. Ker se je zaradi vse večje osveščenosti ljudi tehtnica že začela nagibati na ohranitveno stran, so zagovorniki druge strani začeli problem predstavljati javnosti vse manj vsebinsko in vse bolj oblikovno. Podjetje Savske elektrarne je najelo podjetje za odnose z javnostmi, to pa je izdelalo in javnosti posredovalo lično brošuro, polno lepih slikic in obljub. Naslov brošure se glasi Modro sožitje, kajti potopiti ohranjeno dolino z redkimi habitati in življenjem v njih je menda modro dejanje in pomeni sožitje.

Potem so v Savskih elektrarnah naročili še anketo o odnosu prebivalcev občine Bled do te problematike in ugotovili, da je 36,6 odstotka anketiranih za ohranitev doline in Blejskega kota, 25,6 odstotka jih je za gradnjo akumulacijskega jezera, 31,9 odstotka je neopredeljenih, 8,9 odstotka pa jih ne bo glasovalo. Visok odstotek neopredeljenih (31,9 odstotka) je pristojnim v Savskih elektrarnah dal navdih za novo akcijo. Naredili so reklamne oglase v obliki časopisnih člankov (intervjujev), v katerih nastopajo bolj ali manj vplivni ljudje, in te oglase objavili v tiskanih medijih. Tako lahko na primer v Gorenjskem glasu z dne 21. septembra 2004 v prilogi Moja Gorenjska na dveh straneh preberete "intervju" s prof. dr. Mihaelom J. Tomanom, predstojnikom Katedre za ekologijo Biotehniške fakultete (s to službeno funkcijo je predstavljen v oglasu!), ter na eni strani še "intervju" s predsednico krajevne skupnosti Rečica in profesorico matematike na Gimnaziji Jesenice Ano Miler. V obeh "intervjujih" so seveda postavljena všečna vprašanja, sledijo pa jim všečni, ne preveč neposredni odgovori, ki pa so vsekakor akumulaciji v prid. Le zelo pozoren bralec bo ugotovil, da "članka" ni podpisal novinar, temveč podjetje za odnose z javnostmi - skratka, da gre za navadno reklamo, le da nam ne prodajajo pralnega praška, ampak akumulacijsko jezero.

Mogoče pri Milerjevi še ne, pri prof. dr. Tomanu pa se zagotovo postavlja vprašanje, kje so meje pri zlorabi položaja sebi v prid in kako nizko še lahko gre znanost. Bomo videli, kako bodo te intrige nagradili udeleženci blejskega ekoreferenduma.