vlada / Dva Janeza na čelu države

Sporočilo, da je predsednik republike dr. Drnovšek v parlament poslal predlog, naj ta Janeza Janšo izvoli za predsednika vlade, je bilo nenavadno kratko. Sporočilo je obsegalo vsega 34 besed. Ko je pred štirimi leti tedanji predsednik republike Kučan oznanil, da je položaj mandatarja namenil dr. Drnovšku, je novico razglasil z daljšo izjavo, ob tem pa je odgovarjal še na novinarska vprašanja. Mandatarju je tedaj za popotnico namenil nekaj misli o prioritetah, recimo o vstopu v EU. Veliko koalicijo, ki se je kazala na obzorju, pa je označil za optimalno rešitev.

Sedanji predsednik republike je mnogo bolj redkobeseden. Moda zato, ker je tak njegov stil. Morda pa tudi zato, ker sta dva Janeza, Drnovšek in Janša, dolgoletna sopotnika na slovenski politični sceni. In njuni politični odnosi so kompleksni. Najnižjo točko so dosegli pred desetletjem. Tudi tedaj je Drnovšek v parlament poslal pošto, v kateri je omenjal Janeza Janšo. Vendar je tedaj kot predsednik vlade parlamentu poslal predlog, naj ta zaradi dogodka pri Depali vasi Janšo razreši s položaja obrambnega ministra. Drnovškov predlog za razrešitev je pri Janši povzročil dolgoletno zamero. Sicer pa se je dr. Drnovšek z drugim Janezom prvič ukvarjal že leta 1989. Takoj zatem, ko je bil dr. Drnovšek izvoljen v predsedstvo SFRJ, se je lotil vprašanja, kako doseči, da Janši in ostalim članom kvarteta JBTZ ne bi bilo treba na prestajanje zaporne kazni. Drnovškovi beograjski napori niso bili uspešni. Leta 1992, ko je Drnovšek ob pomoči mehanizma konstruktivne nezaupnice zamenjal Lojzeta Peterleta, je Drnovšek vlado prevzel tudi ob pomoči glasov, ki so prišli iz socialdemokratske stranke, katere član je bil Janša. Leta 1993, po hudem Janševem volilnem porazu, je Drnovšek Janšo kljub polomiji ponovno povabil v vlado. Po letu 1994 pa se je dozdevalo, da bi bila ponovna koalicija med Drnovškom in Janšo skorajda nemogoča. Janša v svojih obsežnih publicističnih izletih Drnovšku ni prizanašal. Leta 1998 ga je skušal ob pomoči mehanizma ustavne obtožbe odstaviti s položaja predsednika vlade. Leta 2000 pa je Janši celo uspelo, da je za pol leta na mesto predsednika vlade postavil dr. Andreja Bajuka. Že odnosi med Kučanom kot predsednikom republike in Drnovškom kot predsednikom vlade niso bili pretirano idilični. In zanimivo bo videti, kako bo kompleksna zgodovina medsebojnih odnosov vlivala na nova soseda v vladno-predsedniški palači.

Hkrati pa se zdi, da se je mlajši Janez od starejšega soimenjaka vendarle precej naučil. Dr. Drnovšek je vsa leta, ko se je ukvarjal s sestavljanjem vlad, gradil velike koalicije. Janša je po letu 1994 dolgo govoril o koaliciji programsko sorodnih strank, a se zdi, da je spoznal, da to odganja volivke ter volivce. Letos je začela besedna zveza koalicija programsko sorodnih stran izginjati iz njegovega besednjaka. Janševa retorika, s katero je sporočal, da je pripravljen graditi koalicijo s katerokoli stranko, je precej prispevala k njegovemu volilnemu uspehu. Vendarle pa se na tej točki od Drnovška tudi bistveno razlikuje. Drnovšek je pogosto govoril, da je velika koalicija naporna reč, hkrati pa je vztrajal pri koalicijskem modelu, ki je presegal ostro polarizacijo na levico in desnico. Janša zadnje tedne sistematično gradi imidž politika, ki iz koalicijskih diskusij ne želi izključiti nobene stranke. Hkrati pa je koalicija, ki jo sestavlja, dokaj daleč od tega, da bi presegala členitev na levico in desnico. Le vključitev Desusa v koalicijo kaže na preseganje ostre polarizacije.

Za mesec dni trajajoče zidanje koalicije pa je bilo vendarle značilno predvsem taktiziranje, kdo bo potegnil prvo potezo. Ali bo najprej Janša sporočil, da nekoga ne želi videti v vladi, ali pa bo določena stranka objavila, da ne želi sodelovati z mandatarjem Janšo. In šele natanko po mesecu dni je Združena lista dokončno sporočila, da ne bo šla v vlado. Janša je to odločitev obžaloval. Do konca prejšnjega tedna LDS še ni objavila dokončnega stališča o tem, ali gre v koalicijo ali se seli v opozicijo. Mandatar in LDS z objavo dokončnega stališča o sodelovanju v vladi taktizirata, ker ocenjujeta, da bi tisti, ki bi prehitro zaprl vrata, hkrati prevzel odgovornost za ostro polarizacijo.

Med tem taktiziranjem pa mandatarja že čakajo pomembnejši strateški manevri. Kako sestaviti vlado? Ali naj bo ministrski položaj nagrada za zvestobo Janši, nagrada za zvestobo stranki, ki bi predlagala kandidata, ali pa naj na položaje postavi avtonomne izvedence, ki bodo zgolj pogojno lojalni koalicijskim strankam in bodočemu predsedniku vlade?