vetrnice / Boj se nadaljuje

Čeprav so nasprotniki postavitve vetrnih elektrarn na kraških travnikih po grebenih Volovje rebri do sedaj izgubili skoraj vse bitke, se ne vdajo. Naj spomnimo, da jih najprej niso poslušali občinski svetniki v Ilirski Bistrici, da je potem obljubo o mejah Nature 2000 prelomil minister v odhajanju, da je politika pozabila na regijski park Snežnik, spregledala podpisnike peticije in da jih nazadnje ni poslušalo niti ustavno sodišče. A okoljevarstveniki še niso obupali, tokrat so Agenciji RS za okolje in prostor poslali svoj pogled na poročilo o vplivih načrtovanih vetrnic, ki ga je za naročnika Elektro Primorska izdelalo podjetje E-net. Elektro Primorska namreč gradi vetrne elektrarne, zakonodaja pa za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideva tudi poročilo o vplivu na okolje. Izdelano E-netovo poročilo je seveda pozitivno. Podjetje E-net je presodilo, da postavitev gigantski vetrnic vendarle ne bi načela naravnega okolja in bistveno poslabšala naravnih vrednosti. Malo zlobno bi lahko pripisali, da mora po slovenski zakonodaji mnenje pripraviti investitor in da je lahko že samo zaradi tega to mnenje napisano malo drugače.

Kakorkoli, Koalicija za Volovjo reber je mnenje E-neta dobesedno raztrgala. Imelo naj bi vsebinske in formalne napake. "Soglasna ugotovitev vseh strokovnjakov je, da so pripravljavci poročila zelo pomanjkljivo posneli stanje narave na Volovji rebri in da zato niti ni mogoče resno razpravljati o tem, katere vrste bodo prizadete in kako zelo." Tako je dr. Jogan z biotehnične fakultete zapisal, da so popisi rastlin zelo nepopolni, botanik dr. Kaligarič, da avtorjem poročila sploh ni jasna tipologija travnikov, dr. Kos, predavatelj ekologije živali, pa, da bi poseg bistveno zmanjšal verjetnost preživetja velikih zveri v Sloveniji. V mnenju E-neta naj bi manjkalo poročilo o vplivih načrtovanega posega na varovane vrste ptic, ki so določene z direktivo EU. Manjkajo določitve vplivnih območji za rastline, živali in habitatne tipe. V poročilu prav tako niso predstavljene druge možnosti, čeprav zakon to določa in čeprav je Elektro Primorska preučevala tudi druge lokacije. Koalicija je v pripombah celo zapisala, da je študija, ki obravnava več različnih lokacij, zamolčana "naklepno, z namenom, da bi organu prikrili bistvene podatke, potrebne za odločanje". Razlog za takšno domnevno je preprost, Volovja reber naj bi bila izmed vseh lokacij z okoljevarstvenega vidika označena za najmanj primerno. A očitki se tukaj ne nehajo, drugače kot pri E-netu so pri Koaliciji za Volovjo reber med drugim prepričani, da bi vetrne elektrarne zmanjšale verjetnost preživetja risa, vetrnice naj bi bistveno prizadele populacijo ali povzročile celo izumrtje orla kačarja, gozdnega jereba, slegurja, svetlooke penice, lahko pa se zgodi, da bi povzročile tudi dokončno regionalno izumrtje planinskega orla, ptičje vrste, od katere v Sloveniji gnezdi samo še en par. Pri E-netu za zdaj molčijo, saj je bil Jorg Hodalič, vodja projekta, minuli teden službeno odsoten.

Poročilo E-neta ni edino poročilo o Volovji rebri. Velenjski ERICo je namreč že pripravil revizijo spornega E-netovega poročila. Tako določa tudi zakon. A ugotovitve velenjskih okoljevarstvenikov so prav tako nenavadne. V reviziji se sploh niso spustili v okoljevarstvene podrobnosti, ampak so se na osmih straneh spoprijeli le z oblikovnimi in pravopisnimi pomanjkljivostmi. "Zaskrbljeni smo zaradi prikritega izigravanja predpisov," pravijo pri koaliciji. "Oba dokumenta sta bila izdelana po naročilu investitorja. Ta ima očitno možnost izbrati izvajalce, ki so pripravljeni dejstva tako prikrojiti, da jasne argumente proti gradnji spremenijo v ugotovitve, da je gradnja neproblematična." Revizorji iz ERICa pa imajo svoj pogled. "ERICo je izdelal revizijo poročila o vplivih na okolje skladno z zakonodajo, kjer je natančno opredeljeno, kaj mora poročilo o vplivih na okolje vsebovati. V reviziji ERICo ni vrednotil primernosti izvedbe nameravanega posega, to je namen same presoje." In kaj menijo o pripombah koalicije? "Ne moremo jih enačiti z revizijo. Pripombe so nestrinjanje s strokovnimi ugotovitvami poročila o vplivih na okolje, revizija pa je pregled skladnosti obsega poročila o vplivih na okolje z zakonom o varstvu okolja. Namen javne razgrnitve pa je, da dajo pripombe tudi vse prizadete stranke v postopku (tudi nevladne organizacije in društva). To zakonsko pravico so uporabil in v obliki poročila podali pripombe posameznih strokovnjakov na poročilo o vplivih na okolje. Ta njihova poteza je pohvalna in hkrati tudi pričakovana ter kaže, da nova zakonodaja omogoča vsem zainteresiranim strankam, da se dejavno vključijo v postopek vrednotenja vplivov na okolje, hkrati pa, da posameznim društvom ni vseeno, kaj se v njihovem okolju dogaja."

In kaj, če nasprotnikom postavitve vetrnih elektrarn tudi tokrat ne bo uspelo? Lahko se zgodi, da jim država sploh ne bo priznala statusa udeleženca v postopku in da bodo njihove pripombe spregledane zaradi formalnih in ne vsebinskih razlogov. Poleg kakšne aktivistične poteze tipa Earth First! obstajajo še druge pravne poti. Ena izmed njih je recimo pot v Evropo; Slovenija se je s pristopom k različnim evropskim konvencijam in direktivam zavezala, da bo ohranjala naravno okolje. Če Evropska komisija na podlagi pritožbe sklene, da je Slovenija kršila svoje zaveze, lahko malopridni državi naloži plačilo visoke kazni, pa čeprav pritožbe na evropske institucije ne zadržijo sporne gradnje. Zmaga okoljevarstvenikov bi bila v tem primeru bolj kisla. "Konkretno so imeli podoben primer Portugalci, a je bila odločitev o neprimernih posegih v okolje sprejeta šele po treh ali štirih letih, investitorji pa so v tem času delali. V glavnem gre za odškodninsko odgovornost, kazni za takšne prekrške so za državo zelo visoke. Zaradi podobnih kršitev je morala Francija najemati mednarodne kredite," pravi dr. Jogan. Imajo pa okoljevarstveniki še eno možnost, politika, ki je prijezdila na oblast, je v svojih programih in obljubah opozarjala na paktiranje ministra Kopača in na nenavadno odločitev glede Volovje rebri. Zanimivo je, da okoljevarstveniki nove oblasti (še) niso poklicali na pomoč. "Zadeva je na ravni odločanja nižjih uradnikov, kar je bilo na ravni politike, je že narejeno," je prepričan Tomaž Jančar, direktor Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, enega izmed najaktivnejših članov Koalicije za Volovjo reber.