koalicija / Povabilo brez ponudbe

Desetega novembra, potem ko je že postal mandatar, je Janez Janša Tonetu Ropu poslal izhodišča za oblikovanje vladne koalicije. V ne predolgem in ne pretežkem spisu je vodja slovenske desnice Ropu sicer ponudil pogajanja, vendar ničesar drugega. Samo kri in solze. "Razumeli boste, da kadrovskega dela ponudbe ta trenutek ni mogoče konkretizirati ..." se je opravičil ob koncu besedila, iz katerega so LDS-ovci razbrali le to, da se Janša še vedno ni odrekel sodelovanju ne s stranko upokojencev in še manj z Ljudsko stranko. Da bi govorili o vladni formuli 1 + 1, pa že prej ni bilo govora. Novo Slovenijo Janša jemlje kot dejstvo, njim se ne more odreči, saj bi začel izgubljati glasove cerkve. Za LDS bi torej ostala formula 3 + 1 + 1, torej SDS, NSi, SLS + LDS + Desus ali v najboljšem primeru 3 + 1, torej brez Desusa, ki pa je v vladi jasno samo zaradi politične matematike. V sami ponudbi govori predsednik SDS samo še o znatnih finančnih posledicah posameznih ciljev oziroma programskih točk vlade. Optimizem je kar nekam zbledel.

Kakorkoli že, Tone Rop je v sredo že prosil, da bi ponudbo dopolnili, vendar je kaj malo verjetno, da bi pri demokratih liberalcem razlagali detajle svojega programa. Za to je več razlogov. Večina ciljev še ni znanih. Janša naj bi po inštrukcijah, ki jih je dobil v zadnjih dneh od bivšega finančnega ministra Dušana Mramorja, spoznal, da vseh želja svojih najpomembnejših podpornikov ne bo kar tako mogoče realizirati. Predvsem pa si SDS liberalcev zares ne želi v vladi. Zakaj bi po tako solidnem rezultatu na volitvah Janša sploh prepuščal vloge svojim največjim nasprotnikom? Zakaj bi jim dovoljeval, da mu pridejo blizu in ga kontrolirajo? Če bo potreboval grešnega kozla za svoje morebitne neuspehe, bo pač enostavno lansiral, da je dobil ministrstva v razsulu in da mu situacije, kljub trdemu delu, ni uspelo rešiti. Tega ne bomo slišali prvič. In Janša seveda potrebuje veliko kakovostnih delovnih mest za svoje ljudi, ki so mu v zadnjih letih neskromno pomagali.

Edini, ki ga pri celi zadevi moti, je pač predsednik Janez Drnovšek, ki si želi veliko koalicijo, ki si je konec koncev vedno želel v vladi vse stranke, razen Jelinčičevih nacionalistov. Tako so skupaj z LDS vladali tudi že Janševi SDSS, pa SKD in kakopak tudi muhasta SLS. Toda takrat je Drnovšek prepričeval samo liberalce, zdaj prepričuje tako Ropa kot Janšo in zdi se, da oba le še igrata spravo za ljudstvo. Tako kot Janši ni za Ropa, tudi Ropu ni za Janšo. Menda se je Rop na zagorskega župana Matjaža Švagana, ki je bil tudi letos najuspešnejši liberalec na volitvah, v pisarni tako drl, da so se mimoidoči samo spraševali, če je ubogi župan še živ. Ker je Švagan, oziroma njegova baza v Zasavju, zahteval menjavo predsednika stranke in začetek pogajanj z Janšo. Nič manj ni Toneta Ropa spravil ob živce Tone Anderlič, ki je moral svojo parlamentarno pisarno izprazniti v nekaj minutah, da se je lahko Rop pozicioniral kot novi šef poslanske skupine LDS. Vendar Tone Rop glede mnenja o vstopu v vlado ni osamljen, tudi večji del LDS se vidi v opoziciji. Uporniki. Kontrolirali bodo vlado. Tekmovali z njo. Imeli bodo vlado v senci. Opozarjali bodo na napake. Čakali bodo na svojo priložnost štiri, osem ali celo dvanajst let ... Se sprašujete, o kom govorimo? O ljudeh, ki praktično nikoli niso bili v opoziciji. Zagorski župan se s takšno opozicijsko strategijo ne strinja. Po njegovem mnenju bi morala LDS v prihodnosti delovati na dveh tirih. Strokovno in strogo profesionalno v vladi in hkrati vzporedno graditi na novem imidžu stranke. Centralo v TR3 bi morali povsem spremeniti in vanjo vnesti več življenja, hkrati pa pripeljati mlajše ljudi z novimi idejami. Ob vsem tem je vsaj zanimivo, da je Švaganu za izjemen uspeh na volitvah čestital sam Janez Janša, Tone Rop pa ne.

Po mnenju večine v stranki za Švaganom stoji predsednik države. Predsednik naj bi zahteval odstop Ropa, predsednik naj bi zahteval vstop v vladno koalicijo, predsednik naj bi ... Pa je to kar težko verjeti. Res je sicer, da je Drnovšek tako rekoč Švaganov sosed, da župan kandidira v "njegovem okrožju", res je, da bi Švagana baza linčala, če bi se sprl z Drnovškom, vendar pa je tudi res, da se Drnovšku z LDS ne ljubi ukvarjati. Rad bi imel le mir. Rad bi stanoval v brunarici na Brdu in se ne bi niti vozil v Ljubljano. Menda se mu v zadnjem času ne ljubi opravljati niti državniških obveznosti, zakaj bi se zdaj ukvarjal z notranjo politiko? Stabilno vlado si želi, da bi imel mir med svojim počitkom, LDS v opoziciji pa ga lahko le moti. Zateženi, kot bi lahko bili z vlado v senci ... Skratka, Drnovšek si želi stabilno vlado, ne afer. In to je njegovo vodilo, pa če ga zastopa zagorski župan ali pa ne. Sicer pa se s temi stvarmi ne bo ukvarjal sam, še najraje bi videl, da bi se tudi o LDS-ovi odločitvi in izboru ministrov odločal kar Janša sam.

Ne glede na to se bo o Janševem povabilu v torek zvečer izrekel svet LDS in velika verjetnost je, da se bodo odločili za opozicijo. Ali bo to pomenilo dokončno slovo stranke od centra slovenskega političnega prostora, pa je že drugo vprašanje. Janeza Janše namreč prav nič ne stane, če za svoje potrebe prilagodi program liberalcev in ga uresničuje. Nekateri trdijo, da je s to strategijo že začel.