parlament / Prehodni dom?

Pred slabimi štirimi leti se je v parlamentarnem decembru, v pozabljenem času zmagoslavja Drnovškove LDS in hudega poraza strank Bajukove vlade, odigrala banalna referendumska zgodba, ki je napovedala, da Sloveniji v prihodnjih letih grozi referendumska inflacija. Za kaj je šlo? 258 volivcev je v parlament poslalo pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o novem zakonu o vladi, ki ga je spisala Drnovškova večina. Volivce je zmotila funkcija ministrskih svetnikov, ki naj ne bi imela jasne podlage v slovenski ustavi. Kakorkoli, pobudnikom ni uspelo zbrati 40.000 podpisov in sprejeta Drnovškova novela zakona o vladi se je vpisala v Uradni list. Minila so štiri leta in Janševa vladna ekipa je sprejela svoj zakon o vladi. Kljub drugačnim napovedim je večja za eno ministrstvo, drugače kot za Drnovškovo ekipo pa zanjo velja novi zakon o državni upravi, po katerem se je med drugim bistveno spremenila funkcija državnega sekretarja. Državni sekretarji so bili v letih od osamosvojitve priročna utež pri koalicijskem usklajevanju. "Četica strokovnjakov s političnim profilom" je z leti nezadržno rasla, tako da je štela celo nekaj več kot 50 sekretarjev. Novi zakon o upravi poskuša takšne kadrovske manipulacije odpraviti. Vsak minister naj bi imel le enega sekretarja, ki bi bil nekakšen ministrov pomočnik, in še nekaj generalnih direktorjev, ki naj bi opravljali naloge sedanjih sekretarjev. A v inavguracijskem tednu nove Janševe ekipe se je zgodila zanimiva podrobnost. Novi pozicijski poslanci so sprejeli nekaj zakonodajnih sprememb, ki vplivajo tudi na položaj državnih sekretarjev. Po novem bo poslanski status sekretarjem vlade miroval. Konkretno to pomeni, da se lahko odstavljeni državni sekretar ali sekretar, ki je odstopil, mirno vrne v poslanske klopi in uveljavlja ugodnosti. Recimo tisto o enoletnem prejemanju poslanske plače po prenehanju mandata in teoretično tudi tisto o poslanski imuniteti. Poljubno število sekretarjev lahko vlada imenuje tudi na željo "prezasedenega" ministrskega predsednika - sedaj torej Janeza Janše.

Kaj se skriva za besedno zvezo mirovanje statusa? Opozicijski poslanci ZLSD in LDS so v zakonski spremembi videli možnost kadrovskih manipulacij. Miran Potrč je jezno zatrdil, da so takšne rešitve "nepotrebne in sramotne". "Zakon daje nova pooblastila predsedniku vlade, da s samostojnimi odločitvami - poleg zamenjave poslancev za ministre - dodatno zamenja najmanj 15 poslancev in poslank državnega zbora, če je treba tudi večkrat, vse do števila izvoljenih poslancev koalicije. Zakon zato povečuje vlogo izvršilne oblasti nasproti državnemu zboru." Zakonu so nasprotovali tudi v LDS. "Edini namen zakona je uvajanje novih privilegijev, in to ni v skladu s tem, kar so predlagatelji zagovarjali do včeraj, ko so bili v opoziciji, ko so celo vlagali predloge zakonov, s katerimi naj bi se krčile pravice poslancev po prenehanju mandata," je prepričan dolgoletni poslanec LDS Davorin Terčon. Poslanci z druge strani pa so seveda mislili drugače; po mnenju predlagatelja zakona Branka Grimsa je nova opozicija s svojimi strahovi pretiravala. Sekretarjev iz poslanskih klopi sploh ne bi bilo veliko, mirujoči status poslanca bi samo upošteval voljo volivcev, novi sistem pa naj bi bil pošten in pravičen za vse.

Temeljno vprašanje je torej, zakaj si je nova vlada zaželela mirovanja statusa poslanca za sekretarje. Dobrohoten odgovor je preprost. Ker naj bi bila minister in sekretar politični par, naj zanju veljajo podobna pravila. Če se lahko minister po prenehanju funkcije vrne med tiste, za katere veljajo poslanski privilegiji, nekaj takšnega je recimo pred kratkim izkoristil Dimitrij Rupel, lahko isto velja tudi za njegovega marljivega namestnika. Lahko pa bi obstajali še drugi razlogi. Veliko novih sekretarjev iz poslanskih klopi bi lahko v parlament pripeljalo nove, na volitvah neizvoljene pomladne politike, ki bi lahko po štirih letih marljivega dela računali na vnovično izvolitev. Veliko sekretarjev iz poslanskih klopi omogoča tudi strateško prednost pri koalicijskem kadrovanju, omogoča discipliniranje nadomestnih poslancev in s tem boljši nadzor vlade nad delom parlamenta. Predvsem pa ta zakonska sprememba dopušča, da se poslanski sekretarji ob morebitni menjavi vlade vrnejo v poslanske klopi. S to spremembo si je nova koalicija zavarovala hrbet, "strateška poteza nove vlade" pa omogoča tudi politično preživetje posameznim politikom.

V preteklosti sicer ni bilo v navadi, da bi poslanec odšel na položaj sekretarja. Iz poslanskih klopi so odhajali na ministrstva, včasih tudi v gospodarstvo, na položaj državnega sekretarja pa je odšel le redko kdo. Upamo si zapisati, da bo zaradi te zakonske uredbe od danes takšnih prehodov več. Hkrati dodajamo, da je težko verjeti, da se bo tudi tokrat zaradi spremembe zakona o vladi pojavila gruča nezadovoljnih volivcev in zahtevala referendum. Pa čeprav je odločitev o statusu sekretarjev gotovo spornejša kot tista Drnovškova sprememba v zvezi z ministrskimi svetniki.