zaposlovanje / Sobarica na Cipru

Janez iz Ljubljane je pet let delal v razvoju elektromotornih pogonov in črpalk za ogrevalne in klimatske sisteme. Pravi, da ima zelo široko znanje, ki obsega marsikaj, od tega, kar zna inštalater, do tega, kar mora vedeti konstruktor, pozna pa tudi nekaj ljudi po Evropi, ki se ukvarjajo s takim delom. "Moj namen je dobiti službo in si urediti normalno eksistenco, ki ne bo odvisna od nekaj delodajalcev v Sloveniji, ki so povezani." Delno ni bil zadovoljen z njimi, hkrati pa ima velike ambicije in vizije. "Ker znam izdelek narediti do konca z vsemi testi, hočem dobiti tudi pošteno plačilo. Ambicije povsod drugod lažje uresničiš kot v 'predmestju z dvema milijonoma ljudi'." Kljub temu misli, da ima Slovenija zaradi majhnosti dobre možnosti, ker se vsi poznajo, in bi bila lahko zelo obetavna država na visoki ravni v EU. "Imamo znanje in obvladamo tuje jezike. Naša brezposelnost in želja ljudi, da bi šli v Evropo, sta posledici tega, da so pri nas stvari neurejene." Njegov poklicni profil in znanje sta iskana, zato se vidi v ustvarjalni družbi, na primer v Angliji, Nemčiji, Dubaju ali Avstraliji, po njegovem bi bilo kjerkoli bolje kot doma.

Tesar Pavel je iz Humene na Slovaškem. V Sloveniji je od maja, prej je delal v Nemčiji, Ukrajini, Rusiji, Češki in seveda Slovaški. Drugam se seli, ker na Slovaškem ni dovolj gradbišč, plačilo pa je v tujini nekoliko višje. Med 506 tujci, ki so se od maja do novembra zaposlili v Sloveniji, je največ Slovakov, Poljakov in Čehov. Pri nas poleg voznikov v mednarodni špediciji primanjkuje tudi varilcev, gradbincev in medicinskega osebja. Med vsemi redno zaposlenimi tujci v Sloveniji je največ voznikov tovornjakov, večinoma pa prihajajo iz Slovaške. Različni medicinski specialisti pa raje odhajajo na Švedsko ali v Veliko Britanijo, kjer imajo višje dohodke, kot bi jih imeli pri nas, čeprav morajo pri tem upoštevati tudi dražje življenje.

Program za brezposelne

Mobilnost delovne sile je eno temeljnih načel Evropske skupnosti. Za zdaj je naša mobilnost sicer še omejena, a vendarle se tudi glede tega nekaj dogaja. V obeh smereh: Slovenci odhajajo v tujino, tujci prihajajo k nam. Slovaki v Sloveniji so že postali medijske zvezdi, nas pa zanima, kakšne poklice EU ponuja Slovencem.

Množičnih selitev delovne sile sicer ni, obstajajo pa programi, prek katerih si ljudje, ki si to želijo, lahko najdejo zaposlitev v državah Evropske skupnosti. V Sloveniji znotraj Zavoda RS za zaposlovanje deluje omrežje javnih služb EURES - European Employment Service, ki ima organizacijsko mrežo v EU in državah članicah Evropske gospodarske skupnosti - Norveški, Islandiji, Liechtensteinu, Švici. Cilj Omrežja javnih služb za zaposlovanje - Eures je zagotavljanje storitev iskalcem zaposlitve, delodajalcem in drugim državljanom, ki želijo podatke in druge storitve v zvezi s prostim pretokom delavcev. Sem spadajo na primer študentje in že zaposleni, ki želijo zamenjati službo oziroma državo zaposlitve.

Na ljubljanski Borzi dela, ki ima sedež v Delavski knjižnici Otona Župančiča, vodja informacijskega servisa Liljana Pahor pripravlja srečanja, kjer se pogovarjajo o zaposlovanju, in nanje vabi tudi tiste, ki niso uporabniki njihove Borze dela. Svetovalka Euresa Katarina Zajec poudarja: "Večina ljudi si predstavlja, da bodo odšli v tujino, kjer bodo imeli krasne možnosti in bodo zaslužili enkrat več kot pri nas. Ob tem se ne zavedajo, da bodo prejemali bruto plačo, da prispevki ne bodo plačani, da so lahko obdavčitve višje od naših itd." Zanimivejše pa je nekaj drugega. Če si kot brezposeln prijavljen na zavodu za zaposlovanje, lahko svoje pravice za dobo treh mesecev preneseš v drugo državo, to pomeni, da greš zaposlitev iskat v tujino. "Slovenci se najbolj zanimajo za zaposlitev v sosednjih državah, vendar glede na to, da te države uveljavljajo prehodno obdobje, se potem raje usmerijo v iskanje zaposlitve v starih državah članicah, ki niso uveljavile prehodnega obdobja in se lahko tam brez zadržkov zaposlijo."

Hotelsko osebje

Svetovalka Zajčeva pravi, da "zaposlitev v tujini najbolj zanima mlade izobražene ljudi, ki navadno še nimajo družine. Profili so zelo različni, še vedno pa prevladujejo družboslovci, ki zaposlitev žal težko najdejo tako pri nas kot v tujini." Med njimi je tudi Helena, ki je ravno diplomirala iz kulturologije in iz izkušenj kolegice, ki je diplomirala lani in iskala zaposlitev kot kulturologinja, ve, da je res tako. "Jaz si želim ven, v tujino, tudi zaradi lastne motivacije in iniciative. Delala bi, karkoli bi bilo na razpolago v zvezi s kulturo, v publicistiki ali pri reševanju kakšne kulturne ali izobraževalne ustanove." Glede na to, da je Evropa večji trg in da so po njenem te dobrine tam dostopnejše, pričakuje več možnosti in upa, da to ni preveč optimistično ali utopično. "Stara sem 24 let in grem tudi zaradi izkušenj, da greš malo ven, da spoznaš druge kulture, okolje in ljudi, zakaj pa ne, za nekaj let morda. To je povezano tudi z življenjskim slogom, osebnostjo in željami glede prihodnosti."

Po zadnjih podatkih je v vsej EU največ zanimanja za medicinsko osebje, strokovnjake za računalništvo, kuharje, natakarje in drugo hotelsko osebje. Med iskalci zaposlitve je veliko tistih, ki bi šli radi v "tople kraje", na primer na Ciper. Nekaj posameznikov dejansko lahko dobi delo v ciprskih hotelih, kjer iščejo sobarice, vzdževalce dvigal, pianiste, pripravljavke sendvičev in podobne poklice. To so nedvomno sanjski poklici vsakega Slovenca. Svetovalci opozarjajo predvsem na to, naj se kandidati vnaprej pozanimajo o življenjskih razmerah v državi, v katero se mislijo seliti. Dobro je vedeti, kakšni so tam politični položaj, zakoni in socialna varnost, pa tudi, kolikšni so stroški transporta in nastanitve ter kakšne so možnostih preživljanja prostega časa. Poleg overjenih diplom in potrdil o izobrazbi ter delovnih izkušnjah so po zgledu Velike Britanije, kjer je to že dolgo v navadi, dobrodošla različna priporočila ali telefonske številke kontaktnih oseb.