vladno letalo / Novi časi, iste želje

"Če pogodba omogoča, potem sem jaz vsekakor za to, da se letalo vzame iz najema, da ga pač uporabljamo za potrebe vlade," je bila konec prejšnjega tedna ena prvih izjav novega obrambnega ministra Karla Erjavca. Letalo, ki bi ga minister Erjavec vzel iz najema, je nesojeno vladno letalo falcon 2000 EX. Luksuzen poslovni falcon 2000 EX, cenjen na 28 milijonov dolarjev, še prej pa njegov predvideni predhodnik, za 7 milijonov dolarjev bolj prestižni falcon 900 EX, sta bila v preteklosti tako rekoč simbola vladnega razsipništva in eden glavnih očitkov nekdanje opozicije. S prihodom na oblast pa so si novi oblastniki očitno premislili. Ena izmed prvih razprav Janševe vlade je bila, da bi morda nekoč kmalu razdrli najemno pogodbo s podjetjem Genmar, ki je vzelo za pet let v zakup slovenskega falcona. Predstavnik za odnose vlade z javnostjo Jernej Pavlin nam je povedal, da sicer še ni nič odločenega. Vladni pravni strokovnjaki naj bi preučevali najemno pogodbo, ki naj bi bila po mnenju nekaterih, tudi finančnega ministra Andreja Bajuka, slaba oziroma davkoplačevalcem škodljiva. Država pa naj bi za najemanje drugih letal plačevala več denarja, kot ga dobi od zakupa falcona. Slednjega pa naj bi težko pripeljali nazaj v Slovenijo, saj bi bili kazenski penali zaradi prekinitve pogodbe prav tako zelo škodljivi davkoplačevalcem. Kaj več na vladi o novem ali starem vladnem letalu nočejo govoriti. Pavlin nam je še povedal, da bo vlada svoje načrte o vladnem letalu obelodanila še pred letom 2005. Ti pa naj bi bili v skladu s politiko nove slovenske vlade, torej varčni in racionalni. Glavni vzrok, zakaj ponovno pomisleki o novem vladnem letalu, ki se ga je prejšnja oblastna garnitura komaj rešila, tiči v dejstvu, da sedanje vladno letalo learjet 35 v letu 2005 ne sme več leteti. Po chicaški konvenciji morajo imeti letala istega tipa, kot je learjet, vgrajen poseben varnostni sistem proti trkom, česar learjet še vedno nima. Poleg tega naj bi bil star 18 let, torej zastarel in vreden le drobiž - kakšen milijon in pol dolarjev, zato naj bi bila nova vlaganja vanj povsem nesmiselna. Vzrok, zakaj se vsi otepajo obstoječega vladnega letala, se skriva v njegovi skromnosti, saj je najbrž letenje z običajnim potniškim letalom bolj udobno kot z majhnim learjetom, ki nima niti normalnega wc-ja. Slovenski politiki so bili v preteklosti pri odločitvah o novem letalu bolj kot ne soglasni, da je potrebno novo letalo, in so potiskali learjeta na stranski tir. Tisti bolj seznanjeni z letalsko stroko pravijo, da je govoriti o zastarelosti ali celo nevarnosti letenja z learjetom nesmiselno. Letalo ima na podlagi opravljenih pregledov in dokumentov spričevalo plovnosti, kar pomeni, da je varno za letenje.Tudi nekdanji finančni minister Dušan Mramor je ob oddaji falcona pojasnjeval, da je doba letal, kot je vladni learjet, 25 let in da je pred njim še 7 let življenjske dobe. Sedanje vladno letalo ima morda še kako let več prihodnosti, saj je bilo že generalno obnovljeno. Najprej so obnovili pilotsko kabino in pozneje še motorje. Vse, kar bi morali dokupiti, je varnostni sistem za preprečevanje trkov, ki pa bi ga lahko, če bi seveda hoteli, namestili že pri nadgradnji pilotske kabine. Vedelo se je, da bo obvezen po letu 2005 tudi za letala z manj kot 12 sedeži. Vendar so na vladi pač upali in pričakovali, da bodo do tedaj dobili novo letalo. O nakupu pa naj bi se tedaj celo posvetovali z opozicijskimi voditelji, ki naj ne bi nasprotovali nabavi novega letala. Tu pa se začenja zgodba o luksuznem letalu falcon.

Slednji je bržčas impresioniral nekdanjega predsednika vlade in sedanjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška. Vožnjo z luksuznim letalom falcon 900 EX je testiral na relaciji Ljubljana-San Sebastian (Španija) med 8. in 9. julijem 2001. Takrat se je kot predsednik vlade udeležil mednarodne konference "Srednja Evropa in širitev EU: hitrosti in zastoji", ki je potekala na univerzi v San Sebastianu od 9. do 13. julija 2001. Testna posadka pa so bili poleg Drnovška še tedanji minister za finance mag. Anton Rop, ministrska svetnica Nevenka Črešnar Pergar, svetovalec predsednika vlade za mednarodne odnose Andrej Benedejčič, svetovalka za odnose z javnostmi Valentina Flander, odvetnik Miha Kozinc, varnostnik in fotograf. 3. 8. 2001 je vlada poslala pismo o željah trem proizvajalcem poslovnih letal Bombardierju, Gulfstreamu in Dassaultu, ki proizvaja falcone. Želje pa so bile naklonjene slednjemu. 35 milijonov dolarjev za luksuzno vladno letalo je nato sprožilo revolt javnosti. Vlada je zamenjala falcona 900 EX za manjši in cenejši 2000 EX. Mramor pa je ob prevzemu finančnega ministrstva ugotovil, da je treba racionalizirati javno porabo, in se je odrekel vladnemu letalu ter ga dal v najem. Ne nazadnje je ugotovil, da je najemanje letal za vladne uslužbence cenejše, kot pa če bi jih naokoli vozili s falconom. "Njegova uporaba bi enostavno pomenila, da ne plačaš od 1800 do 2500 dolarjev za uro letenja, kot je to v primeru uporabe starega letala ali najema njemu podobnega letala, ampak 9600 dolarjev. In to so stroški, ki so pomembni; če nanesejo nekaj 100 milijonov tolarjev na leto, to ni kar tako. Univerza v Ljubljani ima materialnih stroškov nekaj več kot 2 milijardi tolarjev, in če bi šlo pri letalu za dodatnih 500 milijonov, je to velik znesek. Vsak tak prihranek je pomemben," je v intervjuju za Mladino razlagal Mramor.

Z najemom letala se je tedaj strinjal tudi njegov naslednik na finančnem ministrstvu Andrej Bajuk in "izrazil zadovoljstvo nad delom ministra za finance in upanje, da bo enako postopal tudi na drugih področjih". Bajuk je tedaj tudi ugotavljal, da je nakup letala po njegovem mnenju posledica tega, da se vlada prepogosto odloča mimo zakona in nestrokovno. Zdaj je na potezi o letalu ravno Bajuk, ki pa naj bi Mramorjevo pogodbo že označeval za slabo. Država naj bi za najemanje drugih letal plačevala več, kot dobi denarja od zakupa falcona. Kar morebiti drži, toda dejstvo je, da ura letenja s falconom stane najmanj trikrat več, kot stane ura letenja z letali, ki jih najema vlada. Najem poslovnega letala stane v svetu od 1500 dolarjev navzgor plus letališke pristojbine, ki so odvisne od posameznega letališča, od števila potnikov ...O najemanju poslovnih letal s strani bivše slovenske vlade so nedavno pisale Finance. Prejšnja vlada je za najem letal porabila leta 2003 62 milijonov tolarjev, letos do oktobra pa 51 milijonov tolarjev. Večino poletov pa je letos najela pri slovenskih ponudnikih Giu in trenutno najcenejši Air Sierri, ki je v lasti Roberta Rotarja, lastnika bolj znanega podjetja Mirage, ki izdeluje slovenske osebne dokumente. Tretji je bil AirDienst, sledila pa sta slovenska Adria Airways in Linxair. Večina teh ponudnikov ima v svoji floti precej cenejša letala, kot pa sta bila falcona, poleti z njimi pa stanejo med 1500 in 2300 evri plus takse. Če bi se nova vlada odločila za nakup novega letala, ki naj bi bil varčen in racionalen, bi pričakovali nakup v razredu letal, ki se najemajo. Slednja stanejo nekje med 10 do 20 milijonov dolarjev, če gre za nekoliko višji razred. Rabljena so še nekoliko cenejša. Recimo Air Sierra naj bi za dve leti staro cessno citation II odštela le 5 milijonov dolarjev. Druga varianta je seveda najem letala. Trenutno se največ govori o tem, da bo vlada tako ali tako morala dati nadgraditi svojega starega learjeta s sistemom proti trkom, saj bo sicer le še za odpad. Proizvajalec learjeta pa naj bi jim za nekaj časa ponudil drugo svoje letalo.