poslanske plače / Premožni državni zbor

Predlog predsednika Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmaga Jelinčiča Plemenitega, da bi povečali osnovo za poslanske plače za 20 odstotkov, za kolikor so jih pred 11 leti zmanjšali, je zbudil zelo različne odzive v javnosti. Javnost se zgraža, njegovega predloga pa ni jasno in uradno podprla nobena parlamentarna stranka. Še več. Novi finančni minister Andrej Bajuk (NSi) je celo dejal, da bi utegnilo imeti povečanje poslanskih plač zelo negativne posledice za državni proračun, saj so na poslanske plače vezane tudi nekatere plače državnih funkcionarjev.

Ob tej pobudi pa se zastavlja vprašanje, ali so slovenski poslanci glede na kolege v EU plačani dobro ali slabo oziroma ali so njihove plače skladne z gospodarsko močjo deželice na sončni strani Alp. Za izhodišče primerjave smo vzeli povprečni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v EU v letu 2003 (ta je znašal po podatkih Eurostata 19.658 evrov) in povprečno plačo evropskega poslanca (ta je znašala brez dodatkov 4465 evrov bruto). Po tej primerjavi so slovenski poslanci plačani več, kot bi to sicer dopuščala gospodarska moč države - če gospodarsko moč pač merimo glede na BDP na prebivalca. Slovenija namreč dosega 77 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca EU, kar pomeni nekaj več kot 15 tisoč evrov. Toda povprečna plača slovenskega poslanca dosega skoraj evropsko povprečje. Če smo povsem natančni - 93 odstotkov povprečne evropske poslanske plače ali 4155 evrov. Če bi veljalo neko razmerje, ki sicer velja za razmerja glede na BDP na prebivalca, bi morala biti bruto plača slovenskega poslanca le 3438 evrov.

Resnici na ljubo je treba povedati, da slovenski poslanci pri tem niso nobena izjema. Kar 15 od 25 držav Evropske unije namenja svojim poslancem več, kot bi to dopuščali povprečni BDP glede na BDP Evropske unije. Še posebej izstopajo plače italijanskih poslancev. Glede na italijanski BDP v primerjavi s povprečnim evropskim BDP bi morala biti njihova plača nekaj manj kot 4800 evrov, toda naši zahodni sosedi so svojim izvoljenim predstavnikom ljudstva naračunali prek 12 tisoč evrov. V nasprotni ekstrem pa gredo Luksemburžani. Njihova povprečna poslanska plača je nekaj več kot 4900 evrov, toda hkrati ima Luksemburg 215 odstotkov večji BDP od povprečja EU. To pomeni, da bi morala biti poslanska plača Luksemburžana skoraj 9600 evrov. Pravi "asketi" med poslanci pa so še na Češkem (njihov BDP dosega 69 odstotkov povprečnega BDP EU, poslanska plača pa le 29 odstotkov povprečne evropske poslanske plače), na Slovaškem (52 odstotkov DBP EU in samo 20 odstotkov povprečne evropske poslanske plače) in na Malti (75 odstotkov BDP EU in 27 odstotkov povprečne evropske poslanske plače).

Razmerje med povprečnim BDP in povprečno poslansko plačo so najbolj "ujeli" na Danskem, Švedskem in Finskem, povsem enako razmerje pa ima le Poljska. Poljski BDP dosega 46 odstotkov povprečnega BDP Evropske unije, poljska poslanska plača pa dosega 46 odstotkov povprečne evropske poslanske plače. Precej pa to razmerje upoštevajo v Franciji in na Portugalskem.

Ali vse to pomeni, da bi morali slovenskim poslancem zmanjšati plače? Najbrž ja. Kajti če se bo vladajoča koalicija (SDS, NSi, SLS in Desus) držala koalicijske pogodbe, kjer je zapisano, da bo ravnala varčno in bo zniževala stroške ter tako dajala zgled celemu javnemu sektorju (in s tem ugajala javnosti), poleg tega pa je vsaka oblast Slovenijo rada postavljala ob bok Evropski uniji, bi morala nova vladajoča politična garnitura nemudoma v parlament nasloviti pobudo, da se poslanske plače ne zvišajo za 20 odstotkov, ampak za enak odstotek znižajo. S tem bi poslanci jasno pokazali, da si želijo deliti usodo s povprečnim Slovencem in upoštevati nekatera razmerja, ki veljajo med Slovenijo in Evropsko unijo.