Družba 2004

Ko smo vstopili v Evropo, je bilo treba poskrbeti za varstvo slovenščine, da ne bi na "posameznika delovali posebne vrste jezikovni pritiski, ki bodo tega posameznika prisilili, da se bo odvrnil od življenja v svojem jeziku," kot so zapisali predlagatelji zakona. Tako so julija poslanci, čeprav slovenski jezik že varuje ustava, sprejeli zakon o javni rabi slovenščine. Zakon je že pred sprejetjem povzročal burne razprave, recimo zaradi določil, ki se nanašajo na visokošolske dejavnosti, internetne strani, poimenovanje podjetij, podnaslavljanje filmov in oper in podobno, saj je bil predlog napisan precej neživljenjsko. Ob sprejetju so zakon malček polikali, tako da vsem že registriranim podjetjem ni bilo treba na vrat na nos spreminjati imen, in kaj kmalu smo Slovenci postali jezikovno osveščeni. Tako denimo je nastal škandal, ko je pomožno osebje ob odprtju tuje trgovine s kupci občevalo v tujem jeziku; ko so Tolminski knjižnici sporočili, da mora prošnjo za evropske dotacije poslati tudi v tujem jeziku; to, da so vse risanke poslej sinhronizirane, pa moti predvsem filmoljubce.