Kalkulator 2004

Leta 2004 sta se zapletli, ne pa tudi razpletli dve veliki nepremičninski aferi, ki sta dokončno pokazali, da v Sloveniji, kar zadeva nepremičnine, vlada velika anarhija. To dokazujejo tudi nerazumno visoke cene stanovanj. Prva je afera Zbiljski gaj, ki se je sicer začela že leta 2003, enega od epilogov, ki je bil dokaj srečen za kupce stanovanj v naselju pri Medvodah, pa je dobila letos. Kot je znano, je podjetje Mebles pri Medvodah gradilo hiše; od kupcev je pobiralo akontacije, se hkrati zadolževalo pri bankah, kredite pa zavarovalo s hipotekami na hiše (ne)srečnih kupcev. Mebles je šel v stečaj (stečajni postopek še ni končan), kupcem pa je grozilo, da bodo ostali brez vsega - brez denarja in brez hiš. Po posredovanju države se je za večino kupcev afera srečno iztekla in svoja posojila odplačujejo naprej, tokrat bankam. Afera Orion je privrela na dan v začetku leta, ko so nekateri nesrečneži, ki so si sposodili denar pri Orionu, kredit pa zavarovali s svojo nepremičnino, ostali brez hiš in stanovanj. Afera, ki še zdaleč ni končana, se razpleta tako, da je vrhovno sodišče razsodilo v prid posojilojemalcem. Sporno pri poslovanju Oriona je bilo predvsem to, da je podjetje Branka Lužarja posojalo denar na podlagi tako imenovanih pogodb "prodaj in kupi na lizing nazaj" (take pogodbe so v finančno razvitih državah zelo pogoste), in sicer tako, da pogodba za posojilojemalca ni imela ustreznih varoval, zato je Orion (če posojilojemalec ni odplačeval kredita) hitro in na lahek način prišel do premoženja, ki je bilo veliko večje od terjatve. V povezavi z obema aferama sta se v precepu znašla tudi notarja Boris Lepša in Nevenka Tory, ki sta sestavljala notarske zapise in strank nista opozorila na morebitne posledice. No, v zadevi Zbiljski gaj je bil notar Boris Lepša zaradi zastaranja zadev oproščen krivde, v zadevi Orion pa postopek še traja.

V ZDA prijet Davorin Sadar

V ZDA so zaradi neurejenega vizuma prijeli Davorina Sadarja, ki je bil po zlomu Dadasovih delnic sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja obtožen domnevnih zlorab položaja in pravic ter preslepitve pri trgovanju z borznimi papirji. Prijetje je bilo grenko, saj je obudilo spomin na jesen 2000, ko bi se moralo nadaljevati sojenje Davorinu Sadarju, vendar so sodniki, tožilci in policisti ugotovili, da je obtoženec odpotoval v tujino. In to čeprav je bil zanj odrejen hišni pripor in bi morala policija pozorno nadzorovati njegovo gibanje.

Šibka točka - inflacija

Inflacija je tudi leta 2004 ostala najšibkejša točka Slovenije pri pripravah na prevzem evra. Septembra in oktobra se je sicer že zdelo, da je premagana (na letni ravni je znašala 3,3 odstotka), novembra pa je spet pokazala zobe in se povzpela na 3,6 odstotka. Ob tem se povprečna inflacija v Evropski uniji (EU) znižuje, saj je novembra na letni ravni znašala 2,2 odstotka, to pa pomeni tudi nižjo inflacijsko stopnjo pri izračunu konvergentnega kriterija za prevzem evra. Razlika med povprečno inflacijo treh držav EU z najnižjo inflacijo in dvanajstmesečnim slovenskim inflacijskim povprečjem se je tako še povečala. Zato pa je bila gospodarska rast presenetljivo dobra in je v tretjem četrtletju znašala kar 4,9 odstotka, kar je presenetilo skoraj vse makroekonomske analitike.

Kadrovski premiki

Letos se je zgodilo kar nekaj zanimivih kadrovskih premikov. Eden najbolj odmevnih je bil zagotovo odhod Draška Veselinoviča s položaja prvega moža Ljubljanske borze. Vanj se je zaradi malomarnega odnosa do navideznih poslov zapičila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Veselinoviča je zamenjal Marko Simoneti, kot obliž na rano pa je sledila razsodba ustavnega sodišča, ki je menilo, da ATVP Drašku Veselinoviču ne bi bila smela odvzeti licence. Na čelu Skimarja (lastnika Elana) je Uroša Koržeta zaradi domnevno spornih visokih nagrad zamenjal Tevž Tavčar, Vincenca Janšo, predsednika uprave Elektra Ljubljana, je odplavilo "popoldansko" delo v ženinem podjetju, Blaža Miklavčiča, prvega moža Slovenskih železnic, nespoštovanje zakona o javnih naročilih (čeprav je pridelal dobiček), za Mira Sotlarja, podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), pa velja, da je prva žrtev zamenjave oblasti v Sloveniji, saj naj bi se ga bil šef GZS Jožko Čuk znebil zato, da bi ugajal novemu premieru Janezu Janši. Tudi drugi največji slovenski mobilni operater je dobil novega šefa - Bojana Dremlja je zamenjal nekdanji zunanji minister Zoran Thaler. Nekateri so menili, da gre za povsem politično kadrovanje, vendar bo njegova naloga bržkone predvsem pogajalska (če bi avstrijski lastniki želeli pripeljati v Simobil sposobnega in izkušenega menedžerja, Thaler najbrž sploh ne bi prišel niti v širši izbor), vse z namenom, da Simobil pridobi večji tržni delež. Poslovil se je tudi prvi mož Stanovanjskega sklada Edvard Oven, nekdaj vpliven član LDS. Kariero bo nadaljeval kot prokurist v BTC-ju, kjer je bil do zdaj predsednik nadzornega sveta. Zamenjava na čelu uprave pa še vedno visi nad Binetom Kordežem, šefom Merkurja, ki je povzročil precejšnjo škodo s tem, ko je kupil Bofex Jurija Schollmayerja. Podjetje je imelo dokajšnjo izgubo, vendar to ni bilo zavedeno v Merkurjevih knjigah. Sicer se glavni kadrovski premiki pričakujejo prihodnje leto, ko bo nova vlada začela delovati s polno paro. Pričakuje se vsaj 50 zamenjav na vrhu podjetij, bank in zavarovalnic, ki so v delni ali večinski lasti države.