Luka Koper bi se širila, vendar domačini nočejo niti slišati za kompromis / Revolucija v Ankaranu

Ankaran te dni doživlja pravo malo revolucijo. Krajani so se z vso silo uprli predvideni širitvi koprskega pristanišča. V pičlih dveh tednih so zoper gradnjo tretjega pomola zbrali več kot tri tisoč podpisov, izdali posebno število krajevnega glasila, organizirali protestno zborovanje in zagrozili z referendumom. O njihovih težavah so izčrpno poročali vsi večji mediji v državi. Začuda pa se doslej še nihče ni vprašal, ali so njihovi protesti tehtni.

Raj na zemlji

Po mnenju krajanov bi gradnja tretjega pomola prizadela vse Slovence, saj bi za vedno izgubili dragocen obmorski kraj, ki je s svojo blago klimo in mediteransko vegetacijo idealna destinacija za letovanje. "Ankaran je že od svojega začetka opredeljen kot turistični kraj in to mora tudi ostati!" so se pridušali na zborovanju. Smo slišali prav? Ankarančani svojo plitvo, zapacano in zanemarjeno obalo razglašajo za potencialni turistični paradiž? Ah saj, zakaj le bi Nemci hodili na daljne Maldive, zakaj bi potovali na dalmatinske otoke in zakaj bi navsezadnje odhajali v Portorož, ko pa lahko pridejo v Ankaran! Ob množični nerazsodnosti so pozabili, da večino zaliva med Koprom in Ankaranom že zdaj zaseda pristanišče, na tem svetu pa ni turista, ki bi ga med ležanjem na plaži rajcal pogled na žerjave in ogromne tovorne ladje. Tudi če se pristanišče ne poveča niti za centimeter, Ankaran nikoli ne bo Saint Tropez. Usoda tega konca obale je bila zapečatena pred skoraj pol stoletja, ko je tam pristala prva prekooceanska ladja Gorica. Pristanišče je seveda mogoče v celoti ukiniti, vprašanje pa je, ali je to ekonomsko upravičeno. Pristaniška dejavnost ima namreč velik učinek na nacionalno gospodarstvo.

V izogib očitkom, da gre samo za pogled Luke Koper, si poglejmo izračune naših južnih sosedov. Po podatkih hrvaških strokovnjakov Luka Rijeka za vsak pretovorjeni zabojnik dobi 100 dolarjev, ostalo gospodarstvo pa na ta račun zasluži dodatnih 1070 dolarjev. Ladjarji na primer zaslužijo 270, kopenski prevozniki 600, agenti in špediterji po 50 dolarjev in tako naprej. Od pristaniške dejavnosti nima koristi le matično podjetje, temveč vsi posredniki, ki so s to dejavnostjo povezani. To je ključni razlog, da vse države, ki imajo morje, z javnimi sredstvi gradijo pristaniško infrastrukturo. Luka Koper daje kruh vsaj toliko ljudem, kot je podpisnikov pod protestom krajanov. Tretji pomol pa naj bi zagotovil še nekaj sto novih delovnih mest. Krajani ob tem protestirajo, da je številka pretirana, ker večino dela opravijo stroji. Hkrati pa trdijo, da Luka proizvaja delovne invalide. Pa je to res? V začetku devetdesetih let je bila invalidnost res izjemno visoka. Najhujše je bilo leta 1991, ko so v Luki "ustvarili" rekordnih 121 delovnih invalidov. Zaradi fizičnega pretovarjanja so imeli delavci poškodovane hrbtenice. Danes, ko večino dela opravijo stroji, je delovnih invalidov bistveno manj. Lani jih je bilo štirinajst, letos deset. Sicer tudi to ni zanemarljiva številka, je pa očitno, da trend invalidnosti pada in da je za to zaslužen prav razvoj.

Lokalni egoizem

Na dilemo imeti moderno, konkurenčno pristanišče ali plaže bo seveda morala odgovoriti vlada. Luka Koper je namreč v večinski, 51-odstotni lasti države. Vprašanje pa je, če si nova vladna garnitura upa na glavo postaviti vse dosedanje usmeritve. Naj spomnimo, da je že marca 1991 tedanja republiška skupščina sprejela resolucijo, po kateri naj bi Slovenija vodila gospodarsko in razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena. Julija letos je Ropova vlada sprejela resolucijo o prometni politiki, ki predvideva možnost vzpostavitve novih pomorskih povezav med evropskimi pristanišči, še posebej s tako imenovanimi pomorskimi avtocestami, ki naj bi razbremenile preobremenjeno evropsko cestno omrežje s premikom tovorov s cest na ladje. Hkrati je vlada dala vsaj načelno soglasje h graditvi tretjega pomola. Načelno soglasje je dala tudi koprska občina. In tudi v koalicijski pogodbi nove Janševe vlade piše, da si bodo "prizadevali za povezavo Luke Koper v verigi sredozemskih pristanišč s Srednjo Evropo in njeno organsko rast".

Ankarančani sicer pravijo, da proti Luki Koper nimajo nič, hkrati pa dodajajo, da širitev pristanišča ni potrebna, češ da Luka že v sedanjih okvirih dobro posluje in da je kar tri četrt njenega prostora še neizkoriščenega. "Če bi Luka samo malo bolj racionalno ravnala s prostorom, bi lahko kontejnerski terminal umestila znotraj obstoječih pristaniških površin," trdi član iniciativnega odbora krajanov in novinar POP TV Edi Pucer. Res je - Luka posluje odlično. Bolje kot mnoga druga slovenska podjetja. Za prihodnje leto načrtujejo rekordnih 18,8 milijarde tolarjev prihodkov in 4,7 milijarde tolarjev dobička. In po logiki domačinov bi torej morali dvigniti roke in uživati na lovorikah. Čeprav je povsem jasno, da v svetu globalne ekonomije alternativa ni stagnacija. Kdor se ne razvija, propada. "Če bodo Ankarančani uspeli preprečiti gradnjo tretjega pomola, bodo naredili veliko uslugo in veselje našim sosedom na jugu in severu. Luka Rijeka ima resno namero prehiteti Koper, zato s podporo države pospešeno vlaga v posodobitev. Svetovna banka je za izvedbo projekta Rijeka Gateway odobrila 156 milijonov dolarjev. Vlagati so pripravljeni tudi Japonci. Že zdaj gradijo 1200 metrov nove obale. Reka ima že dve redni liniji kontejnerskih vlakov do Budimpešte. Tudi v Trstu ne spijo. Gradili bodo novo logistično platformo, v Rimu pa so jim prižgali zeleno luč za gradnjo 1300 metrov nove obale," pravijo v Luki Koper.

Tudi v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše in na prometnem ministrstvu pravijo, da se mora Slovenija zavzemati za to, da Luka Koper ohrani konkurenčnost s sosednjimi pristanišči: "Luka ima obstoječe kapacitete v celoti izkoriščene, količina pretovora se iz leta v leto stalno povečuje, kar zahteva investicije v nove zmogljivosti - tudi gradnjo multimodalnega terminala na tretjem pomolu." Glede na to, da je zmogljivost obstoječih terminalov 15 ton, Luka pa je letos pretovorila 12 ton, ima sicer še nekaj manevrskega prostora. Toda ob tem je treba upoštevati dvoje. Prvič: pretovor iz leta v leto strmo narašča. Lani so pretovorili 11 ton, letos 12, prihodnje leto naj bi jih že 13. Ob takšnem tempu bodo najpozneje v treh letih potrebovali prostor za nov terminal. In drugič: v koprski občini se že več let dogovarjajo o umiku Luke iz severnega dela pristanišča, ki se zajeda v mesto. Gre za 200 metrov obale, ki se jim je Luka pripravljena odpovedati, a le če v zameno dobi nadomestne površine.

Okoljevarstvene dileme

Kaj pa očitki glede vplivov pristaniške dejavnosti na okolje? Po načrtih Luke naj bi na tretjem pomolu zgradili terminal za pretovor zabojnikov. Gre torej za ekološko najmanj obremenjujočo luško dejavnost. Kar krajane v resnici skrbi, je to, da bi zabojnike kmalu zamenjal razsuti tovor, s katerim imajo zelo slabe izkušnje. Že zdaj je na drugem pomolu več kot pet milijonov ton razsutega tovora, in če veter dvigne samo promil tega materiala, gre v zrak pet tisoč ton. Prah s premogovniške deponije se ob močnem vetru vrtinči vse do naselij, tako da ljudje ne morejo imeti odprtih oken ali sušiti perila na zraku. Domačini se radi sklicujejo na raziskavo, ki jo po naročilu koprske občine leta 2003 naredil zavod za zdravstveno varstvo Celje. Ta namreč ugotavlja pogostejše kronične bolezni dihal pri otrocih in večjo pojavnost rakavih obolenj pri odraslih. Toda hkrati v raziskavi ni nobenega dokaza, da je krivec za povečane zdravstvene težave prav Luka Koper. Še več. Doslej so vse meritve v Luki Koper pokazale, da se tako emisije prahu kot hrupa gibljejo pod dovoljeno mejo. Emisijo hrupa na primer stalno nadzira koprska enota inšpektorata RS za okolje. Inšpektor te enote je avgusta letos zaradi pritožbe krajana prišel na izredni nadzor. Po dveh dneh proučevanja je ugotovil, da za hrup, ki je motil občana, sploh ni kriva Luka, pač pa obrat za reciklažo odpadnega gradbenega materiala v bližini Sermina.

Domačini kljub temu vztrajajo, da so meritve Luke prirejene in da jih zastruplja. Hkrati pa jih nič ne moti, da reka Rižana zaradi kmetijskih dejavnosti v svojem porečju v morje odlaga prav toliko ali še več nezaželenih snovi kot vse ladje, ki prihajajo v Tržaški zaliv. Ali da reke turistov k nam poleg evrov prinašajo tudi izpušne pline, bistveno povečano porabo vode in velike količine odpadkov. Roko na srce: Luka je daleč od ekološke neoporečnosti. V sanacijo okolja, ki so ga vsaj deloma uničili tudi sami, vlaga drobiž v primerjavi z dobičkom, ki ga ustvarja. Toda prav širitev pristanišča je za domačine idealna priložnost, da od Luke zahtevajo več ekološke osveščenosti. Luka pred začetkom gradnje tretjega pomola namreč ne potrebuje le gradbenega dovoljenja, za katero je pristojno ministrstvo za okolje in prostor, pač pa tudi stavbno pravico za del zemljišča, ki je v lasti občine, in vodno pravico za del, ki je v lasti države. To pa pomeni, da ne more narediti ničesar, dokler ji zelene luči ne prižgeta koprski mestni svet in nova vlada. Krajani sicer res nimajo veliko vpliva na naložbe Luke Koper, lahko pa vplivajo na občinsko in državno oblast.

Koprski župan Boris Popovič, ki je sicer tudi član nadzornega sveta Luke, saj je občina med večjimi lastniki podjetja, pravi, je krajanom pripravljen prisluhniti: "Kot župan in član nadzornega sveta nedvomno podpiram razvoj Luke in tretjega pomola, vendar s soglasjem mestne občine Koper in krajanov." Tudi iz kabineta predsednika vlade smo dobili namig, da bo vlada vse skupaj ponovno preučila. Vrata so torej še vedno odprta. Krajani bi lahko izkoristili priložnost in v zameno za širitev pristanišča zahtevali, da se pokrije najbolj moteča premogovniška deponija, da se pogosteje opravljajo meritve emisij prahu in hrupa, da se podatki meritev javno objavijo ...

A za zdaj nič ne kaže, da bi bili domačini pripravljeni na kompromise. Ravno nasprotno. Luka je krajevni skupnosti Ankaran ponudila v podpis pogodbo, po kateri bi v prihodnjih treh letih za gradnjo športno-rekreacijskih objektov namenila 150 milijonov tolarjev, za ureditev brežin tretjega pomola in gradnjo novega mandrača pa še dodatnih 70 milijonov tolarjev. V zameno naj bi krajevna skupnost Luko podprla v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja za tretji pomol. Toda krajani so ponudbo z gnusom zavrnili, češ da gre za izsiljevanje in da se za ta drobiž že ne bodo prodali. "Volja ljudi je jasna! Tretjega pomola za nas ni in ga tudi nikoli ne bo!" je odločen Pucer. Je takšno ekstremno stališče res v interesu vseh, ki živijo v Sloveniji?