afera sova / Agent na sodišču

Zaradi umora 44-letnega podjetnika Milana Tilija iz Seničnega pri Tržiču pred več kot petimi leti so 19. januarja 2005 na Okrožnem sodišču v Ljubljani že tretjič začeli soditi ljubljanskemu gostincu Jožefu Kovaču in soobtoženima Zvonimirju Vojski in Marku Kosu.

Kazenska zadeva se vleče že od spomladi 2000, od takrat je 53-letni Vojska tudi v priporu na Povšetovi, saj je bila sodba prvič razveljavljena na ponovljenem sojenju, ki se je končalo na prvi stopnji, 27. avgusta lani pa je bil Vojska zaradi umora obsojen na 15 let zapora, za ugrabitev enega izmed podjetnikov in krajo avtomobila pa mu je bila nato izrečena enotna kazen 19 let zapora. Vojska je bil prepričan, da bo dobil občutno nižjo kazen ali bo celo oproščen, saj so mu delodajalci pri Sovi za tajno sodelovanje obljubili posredovanje na sodišču, vendar se to ni zgodilo, torej so mu posredovanje obljubljali s figo v žepu.

Vojska je v času umora Milana Tilija aktivno deloval kot agent Sove, slovenske civilne obveščevalne službe, saj je dvakrat tajno odkupil nekaj kosov orožja, ki je bilo decembra 1999 ukradeno iz postojnske vojašnice. O nameravani ugrabitvi podjetnika Tilija je Vojska obvestil uslužbenca Sove, ta pa se na obvestilo ni ustrezno odzval in ugrabitve in umora ni preprečil.

V 297. členu kazenskega zakonika je za kaznivo dejanje hudodelskega združevanja določeno, da se storilcu za dejanja, za katera se sme izreči kazen, višja od petih let zapora, ki jih prepreči ali pravočasno naznani, kazen mora odpustiti. Kazen se mora storilcu odpustiti tudi, če razkrije organizacijo in vodilne člane. Ker je Sova že pred umorom in ugrabitvijo vedela za sestavo organizacije, bi moralo sodišče Vojski izreči oprostilno sodbo.

Čeprav je Vojska pred časom v našem tedniku razkril podrobnosti o storilcih tatvine postojnskega orožja, je zanimivo, da se od razkritja novih podatkov, objavljenih že 8. novembra 2004 v Mladini, na Vojsko, ki je v priporu na Povšetovi, ni obrnil nobeden od policistov ali kriminalistov, ki naj bi raziskovali tatvino. Če jo sploh še raziskujejo.

Vojska se naj bi bil v dogovoru s svojim odvetnikom odločil, da na ponovnem sojenju, ki se je pravkar začelo, ne bo spregovoril in se bo spet branil z molkom, saj bi mu javno razkritje vloge Sove na sodišču lahko škodovalo. Vojska meni, da brez vidnejše vloge parlamentarne komisije, ki raziskuje trgovino z orožjem, ne more storiti ničesar. Agent Sove opozarja tudi na prilagajanje dokazov na drugem sojenju, ko so neznano kam izginili zapisi pogovorov po mobitelu o preprodaji mamil, ki jih je opravila soobtožena Irena Kos.

Vojska je bil na drugem sojenju obsojen na leto zapora, ker naj bi bil vzel osebni avtomobil audi A4 z registrsko številko LJ JI 08 E, vreden 3,6 milijona tolarjev, ki je last Porsche Leasinga iz Ljubljane in ga je uporabljal umorjeni Tili, ter ga prodal neznanemu kupcu. Čeprav omenjenega osebnega avtomobila sploh ni v evidenci ukradenih avtomobilov, ki jo vodi slovenska policija.

Medtem tatovi postojnskega orožja še naprej prodajajo ukradeno vojaško orožje, v zadnjem času predvsem pištole TT, s katerih brišejo tovarniško vtisnjene številke, da bi zabrisali izvor. Ukradenih naj bi bilo okoli 50 pištol, za nakup pa naj bi se zanimali predvsem Albanci, ki za pištole ponujajo celo mamila. Tudi S., edina zveza med agentom Sove in prodajalci orožja, je še vedno na prostosti. Policiji pa niti na kraj pameti ne pride, da bi ga našla, čeprav bi bilo to po pogovoru z zaprtim Vojsko pravzaprav zelo preprosto.

Naši viri trdijo, da je del zgodbe o postojnski tatvini shranjen tudi v prenosnem računalniku, ki so ga leta 2002 ukradli lastniku agencije Morel v Ljubljani Emilu Lukančiču Moriju. V prenosniku naj bi bili podatki in informacije o nezakoniti trgovini z orožjem na območju nekdanje Jugoslavije, sam lastnik pa je prepričan, da so vlom organizirali in računalnik ukradli ljudje iz tajnih služb. Vlomilec v agencijo Morel, 31-letni Dejan Merlak, ki je zaradi drugega kaznivega dejanja na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ na Dobu, je bil kaznivega dejanja vloma oproščen in je za bivanje v priporu dobil denarno odškodnino. Zanimivo je, da ga je dejanja oprostil okrožni sodnik Marjan Pogačnik, nekdanji šef slovenskih kriminalistov. Zadnje mesece pa se pojavljajo govorice, da so še vedno neraziskan vlom naročile tuje obveščevalne službe, ki so informacije potrebovale pri svojem delu.