romi / Nezakoniti bršljinski model

Zaradi modela segregacije romskih učencev v Bršljinu je že protestiral varuh človekovih pravic RS Matjaž Hanžek. Nezadovoljstvo nad modelom je pokazal tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek in poudaril, da bršljinski izvedbeni model ne sme postati zgled za reševanje podobnih primerov v prihodnje. Pod izjavo s pomenljivim naslovom "Izvedbeni model, ki ga je za OŠ Bršljin pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport, je v nasprotju s stroko in zakonom" pa se je podpisalo kar 33 doktorjev znanosti s področja vzgoje in izobraževanja. Poleg tega sta izjavo podprla tudi Združenje ravnateljev osnovnih šol in varuh človekovih pravic.

V izjavi podpisniki poudarjajo, da je ločevanje otrok, ki ga predvideva izvedbeni model, mogoče le za otroke v osmem in devetem razredu. Sploh pa naj ne bi bilo opravičljivo in smiselno ločevanje učencev glede na jezikovno znanje in izločanje učencev iz matičnega oddelka. Ministrstvo v izvedbenem modelu namreč navaja, da bo šlo za ločevanje pri tistih predmetih, pri katerih je "jezikovno znanje nujno za napredovanje". Gre za povsem nelogično formulacijo, saj je jasno, da je znanje slovenskega jezika nujno za napredovanje pri vseh predmetih. Poleg tega je povsem nemogoče pričakovati, da bodo romski otroci, ločeni od drugih vrstnikov, hitreje napredovali v slovenskem jeziku in posledično pri vsej snovi, prej nasprotno. Tu se izvedbeni model še najbolj jasno pokaže kot model, ki naj bi pomagal neromskim otrokom in ne romskim, ki so pomoči pravzaprav bolj potrebni. Tudi sklicevanje ministrstva, da bo poskusno izvajanje modela potekalo v skladu z določili Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela, je po mnenju podpisnikov povsem napačno: "To ni mogoče. Najprej zato, ker bi moral biti v tem primeru celotni postopek za izbor novosti, vključno z obvestilom o izboru, končan najpozneje tri mesece pred začetkom šolskega leta, v katerem se začne uvajati, kar seveda ni bilo storjeno."

Izjava je bila naslovljena tudi in predvsem na ministra dr. Milana Zvera. Vendar se na izjavo ni odzval. Prvopodpisani dr. Ludvik Horvat z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani je zatrdil, da minister Zver z njim o izjavi ni govoril ter tudi ne s katerim izmed drugih 33 podpisnikov, in dokaj zgroženo dodal: "Na ministrstvu za šolstvo in šport nas popolnoma ignorirajo, kot da ne bi obstajali. In to kljub temu, da smo vsi podpisniki univerzitetni profesorji!"

Zato smo ministra povprašali, zakaj ignorira profesorje. Odgovor je bil pravzaprav pričakovan: "Večkrat sem jasno povedal, da izvedbeni model, ki smo ga pripravili za OŠ Bršljin, ni v nasprotju z zakonom. Nekateri se s tem očitno niso želeli sprijazniti in vedno znova pogrevajo konflikte, ki smo jih z uvedbo izvedbenega modela uspeli umiriti." V svojem odgovoru je minister torej le ponovno javnosti sporočil, da je po njegovem mnenju izvedbeni model zakonit. Poleg tega je Zver zatrdil, da je trenutno stanje, ki velja po izvedbenem načrtu, le začasno stanje, ki ga zakon dovoljuje. Kar sicer drži. A eno zakonito določilo v izvedbenem načrtu še ne pomeni, da so zakonita tudi ostala določila v njem. Sploh pa je umestno vprašanje, kdaj bi bil lahko začasni model odpravljen in ponovno vzpostavljeno normalno stanje. Še pomembnejše pa je dejstvo, da bo ob vrnitvi k povsem heterogenim skupinam spet vzpostavljeno predhodno stanje. Torej stanje, nad katerim so se tako razhudili starši neromskih otrok in le-ti tudi takrat gotovo ne bodo zadovoljni. Jih bo minister takrat zavrnil?

Zver je še dodal, da je Izvedbeni model popolnoma v skladu tudi s Strategijo vzgoje in izobraževanja Romov v RS: "Strategija govori o tem, da praviloma homogenih skupin ne bi več imeli - razen v primeru učenja jezika - model torej dosledno upošteva strategijo in nikakor ne predvideva homogenih skupin glede na etnično pripadnost." S tem pa se ne strinja soavtorica strategije dr. Mojca Kovač Šebart, tudi podpisnica omenjene izjave: "V strategiji je jasno zapisano, da oblike integracije, pri katerih se romski in slovenski otroci združujejo pri športni, likovni ali glasbeni vzgoji, dejansko še bolj segregirajo, ker ločujejo učence pri ključnih področjih (jezik, matematika, družba ...). S tem vsem sporočajo, da romski otroci pri teh pomembnih področjih šolskega dela niso enakovredni. Nedvoumno iz strategije tudi sledi, da diferenciacija pouka za romske otroke, ki bi se trajno izvajala tako, da bi učence poučevali denimo matematiko in slovenski jezik v drugi učilnici, posebej če gre za uporabo prirejenih gradiv na podlagi minimalnih standardov znanja, uvaja segregacijo, ki pripelje do zniževanja standardov znanja."

Dejansko stanje na OŠ Bršljin je nejasno. Vse bolj očitno je, da je znanje zgolj izgovor za ločevanje romskih, oziroma večine romskih otrok, od neromskih in s tem pomiritev neromskih Dolenjcev. Ali so od neromskih otrok sedaj ločeni vsi romski otroci ali ne, ni znano, saj se dejansko stanje spretno skriva pred javnostjo. Pripraven argument za skrivanje je nemir, ki bi ga med otroki povzročil fizičen vpogled v razrede. Kot dokaz, da vendarle ne gre za ločevanje po etnični pripadnosti, pa naj bi verjetno eden ali dva izmed najmanj pridnih neromskih otrok pristala v sicer večinsko romskem razredu. Kak romski otrok pa bo deležen te velike časti, da hodi v šolo z vrstniki ostalih etničnih skupin.