zbor za republiko / Nesproščeni mediji in gospodarstvo

Prejšnjo soboto se je v podeželski idili Prlekije zbralo predsedstvo Zbora za republiko. Prav presenetljivo pa je bilo, da nam republikanci, ki sami sebe imenujejo civilna družba, čeprav so se pred volitvami goreče zavzemali za zmago Janeza Janše, tokrat niso priredili enega od svojih znamenitih množičnih srečanj, ki jih je doslej obvezno spremljal soj medijskih žarometov. Ne, tokrat so odpikali vse še tako vztrajne medije. V Slovenskih goricah, kamor jih je povabil njihov prijatelj Ivan Štuhec, so se sestali tako rekoč na skrivaj. So pa zato uživali v družbi predsednika vlade in ministrov, pa čeprav so ti menda po volitvah formalno izstopili iz predsedstva te civilnodružbene tvorbe.

O čem so se kresala mnenja na sobotnem civilno-vladnem sestanku, smo smeli novinarji izvedeti šele nekaj dni pozneje. Temi na vabilu na tiskovno konferenco pa sta bili pravzaprav pričakovani, saj nam ju trenutno servira tudi dnevna politika: mediji in nacionalni interes v gospodarstvu. Zato smo v sredo seveda obiskali Klub Nove revije. In potem, ko je s hitre kavice v bližnjem bifeju prihitel predsednik Zbora za republiko Peter Jambrek in sedel za govorniško mizo, ko se je družba intelektualcev izza znamenitega šanka premaknila k bližnjim mizam in ko so drug za drugim prikapljali tudi novinarji, smo izvedeli, kakšni sklepi so se jim porodili na "seji/sestanku/družabnem srečanju", kjer so najprej, tako kot vedno, resno razpravljali, potem pa nadaljevali v bolj sproščenem duhu. "Kaj zelo dramatičnega nimamo povedati danes, ampak upamo, da bo vsaj nekaj zanimivih misli," je napovedal Jambrek. In zanimivih misli, ki so šilile ušesa zbranih novinarjev, v nadaljevanju res ni manjkalo.

Zbrani so imeli precej povedati o slovenskih medijih. Ali, bolje rečeno, čez slovenske medije. Besedo je najprej dobil predsednik Jambrek in predstavil povzetek sobotnih ugotovitev. Povedal je, da v Zboru za republiko izhajajo iz 39. člena ustave, ki govori o svobodi izražanja ("drugače ne moremo") in ki je temelj vseh drugih oblik svobode, zlasti demokratične ureditve. Zato se zavzemajo za "pluralizem, tolerantnost in širino", ki pa jih je težko doseči, ker so mediji zavarovani, četudi širijo informacije, ki utegnejo biti "za koga tudi žaljive, šokantne in moteče". Da bi nam razložil, kakšne informacije najdemo v medijih, se je Jambrek oprl kar na svoj primer: "Če Mladina o meni objavi karikaturo, fotomontažo, Delo pa kakšen članek, ki je zame osebno žaljiv, šokanten in moteč, štejem, da to vsi novinarji počnejo znotraj dovoljenega širokega prostora varovanja medijske svobode in izražanja in da je to njihova pravica. Tako pač je, tako je življenje v ustavni demokraciji." Za takšno, grdo, ravnanje pa je Zbor za republiko že našel rešitev: uravnoteženost. Tako bi morali vsaj glavni slovenski mediji predstavljati "vse vsaj glavne miselne tokove, ideje, stile življenja in vrednostne usmeritve v Sloveniji in v svetu". V interesu bralcev, gledalcev in poslušalcev, medijev in seveda tudi "tistih, ki odločajo v državi o javnih zadevah". Šele takrat bi lahko medije označili za pse čuvaje, je ob koncu odločno pribil Jambrek. Zato bodo sestavili posebne študijske skupine, ki bodo "omenjena ravnovesja" kritično preverile, o svojih ugotovitvah pa bodo poročale na posebni javni tribuni o medijih, ki bo 10. maja.

Nato je videnje medijskega prizorišča opisal še sovoditelj prireditve, še en visok predstavnik Zbora za republiko, urednik Nove revije Niko Grafenauer. Medijski človek torej. A tudi on je prepričan, da z mediji pri nas ni vse v redu. Opaža, da je "kontinuiteta v mišljenju, v delovanju preveč navzoča in da ni tiste sproščenosti duha". No, Grafenauer vseeno priznava, da ponekod sproščenost vendarle obstaja, a naj bi bila na ravni raznih "anomaličnih in drugih zadev, vse do rumenega tiska. Tam je te sproščenosti zelo veliko, o čemer govorijo tudi številne tožbe, ki smo jim priča." Grafenauer se je sicer dotaknil še nacionalne RTV-hiše in novega zakona o RTV Slovenija in povedal, da moramo, "če doslej to ni bilo storjeno", primerjati, kako v tujini označujejo status nacionalnih televizij in kako izbirajo vodilne ljudi v njih. "Najbrž je neki skupni imenovalec in temu je treba prilagoditi naš zakon."

Ko sta svoje povedala voditelja tiskovne konference, so se opogumili še drugi zbrani misleci in kmalu se je ulila prava ploha mnenj, ob katerih pa bi človek brez kritične distance zlahka pomislil, da poznajo več pluralnosti kot pri nas na Kitajskem ali v Severni Koreji. Veliko pripomb je imel Janko Kos, nekdanji član Sveta RTV Slovenija, ki je prepričan, da je ta organ "popolnoma neproduktiven organ, mrtev", polovica njegovih članov pa je docela nekompetentna za odločanje o RTV. Kos zato podpira reorganizacijo Sveta RTV ali ustanovitev nadomestnega organa. Potem ko je dokazal svojo strokovno podkovanost, se je lotil še opisa drugih ključnih težav na medijski sceni. Recimo šibke profesionalnosti in slabe izobraženosti novinarjev. "Zlasti se mi zdi, da se na področju kulturnega novinarstva dovoljuje delo nekaterim začetnikom, ki sploh ne obvladajo tega posla niti tega področja," je bil zgrožen Kos in hkrati skritiziral še "določeno fakulteto", ki naj bi bila odgovorna za to. Kosa sicer moti tudi novinarsko pisanje, prav tako uredniške odločitve. "V nekem dnevniku objavijo nekaj takih, bolj tradicionalno levih mnenj, zraven pa še kakšno opozicijsko. Ampak ta princip pluralnosti je bil bistven za komunistične čase." Naslovi, ki jih postavljajo v Delu "nad sicer resne politične članke", se mu zdijo "s svojo šaljivostjo in namigovanjem" neprimerni za resne časopise. Pa tudi sicer naj bi bili mediji menda čisto spolitizirani. "Če prebiram Jano, Lady, Stop, jasno vidim, kaj se pojavlja v teh sicer na videz čisto prijazno družabnih žanrih takega, kar je izrazita politična usmeritev. Pri nas je rumeni tisk politično pokvarjen." OK, a v katero smer je potem usmerjen rumeni tisk? Nedavno je denimo sesul Aurelia Jurija. "V smer, ki se običajno imenuje smer kontinuitete, smer rahlo anarhično obarvanega postsocialističnega liberalizma," je vztrajal Kos.

Potem ko smo bili pisuni označeni že za neuravnotežene, nesproščene, neprofesionalne, neodgovorne in spolitizirane, smo izvedeli še, da pri nas sploh ni raziskovalnega novinarstva. To je vehementno ugotovil direktor Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc, ki svojo tezo utemeljuje s tem, da se primer Petek vleče že dolgo, pa še vedno ni rešen. In z več kot 30 velikimi finančnimi aferami, ki smo jim bili priča v zadnjih desetih letih. Nazadnje je vendarle omilil težke besede in razkril svetli izjemi: "Edini dve publikaciji, ki se ukvarjata z raziskovalnim novinarstvom, pa sta Mag in Demokracija." Ja, seveda. Sploh Demokracija, ki je glasilo SDS. "Vse afere je prvi prinesel Mag," je nadaljeval Aplenc. To seveda nikakor ne drži. A Aplenca boste težko prepričali o nasprotnem. Prav tako kot filozofa Iva Urbančiča, ki je podvomil o strokovnosti medijske stroke. "Ko sem poslušal to zadevo na RTV-omizju, sem videl, da ti strokovnjaki nikakor niso govorili nevtralno in strokovno, ampak so govorili popolnoma ideološko usmerjeno."

Da ne bi preveč zaobšli trenutno najaktualnejše medijske teme, novega zakona o RTV, se je k njemu vrnil direktor Založbe Nova revija Tom Zalaznik in potarnal: "Vsi kar naprej govorijo, kako je ta televizija, ki jo plačujemo, neustrezna, neprimerna. Ko se pa začenjajo dogajati spremembe, jih ne želimo." Zalaznik je zato prepričan, da se pojavlja "neka destruktivna pamet". Tudi v novinarskih vrstah. Razlog? Novinarji nikakor ne dajo pobude za nov medijski zakon, čeprav vsi trdijo, da je sedanji neprimeren. "Postavljajo se vprašanja lastništva medijev, distribucije medijev, da ne govorimo o uredniški politiki, o odvisnosti te od kapitalskih lastnikov, avtonomiji novinarjev." In če so se že dotaknili medijskega zakona, so se morali tudi sklada za pluralizacijo medijev. Za tega se je eksplicitno zavzel Matej Makarovič, ki ga je predsednik Jambrek ljubkovalno poimenoval kar Junior, da bi ga ločil od njegovega prav tako prisotnega očeta. Juniorju je sicer jasno, da je ena od ključnih nalog medijev nadzor nad oblastjo, ampak sam medije trenutno vidi kot "večinsko opozicijske". "Glavnina medijev je ta hip do vlade zelo kritična. Na prvi pogled bi rekli, saj to je pa v redu, saj mediji opravljajo svojo nadzorno funkcijo. Ampak težava je, če je ta rešitev precej kratkoročna. Vsaka oblast se v normalni demokraciji prej ali slej zamenja in prej ali slej se lahko zgodi, da se bomo vrnili v situacijo, ki smo jo že imeli, se pravi v situacijo režimskih medijev." Zato bi bilo nujno "obnoviti razmišljanje o skladu za pluralizacijo medijev in upam, da bo to čim prej spet prišlo na dnevni red".

Na besede Juniorja in drugih kolegov se je odzval še Senior, Jan Makarovič, ki pa se je odločil "razbiti konsenz", ker ni nujno, "da se vedno vsi o vsem strinjamo". Senior se je edini odločil pohvaliti medije, saj naj bi bili ti v Sloveniji odigrali zelo pozitivno vlogo "spričo nacionalne ogroženosti slovenstva in še posebej slovenskih nacionalnih manjšin". Pri tem je imel v mislih kritično poročanje o Ruplovem tiščanju glave v pesek, ko je razlagal, da slovenska manjšina na Koroškem ni ogrožena. Prepričala ga ni niti ministrova izjava, da položaj primorske Slovenije še nikoli ni bil tako dober; ta namreč nikoli ni bil posebno dober.

Neo- in vulgoliberalisti

Seveda pa republikanci na tiskovni konferenci, ki se je razvila v manjšo javno tribuno, niso razpravljali zgolj o medijih. Bistveno manj podrobno so obdelali tudi vprašanje nacionalnega interesa v gospodarstvu. O tem bodo sicer javno razpravljali konec maja ali v začetku junija, kot se je metaforično izrazil Jambrek, pa želijo takrat soočiti "pogled slovenskega korporacijskega nacionalizma" in "pogled zagovornikov svobodne gospodarske pobude". Torej Jožeta Mencingerja in Mića Mrkaića, Branka Štiblerja in Matjaža Gantarja, Maksa Tajnikarja in Ljuba Sirca, Antona Jurgeca in Boža Kovača ... "Upamo, da se bodo odzvali vabilu Zbora za republiko, naša naloga pa ni, da njihova mnenja harmoniziramo, uskladimo ali poenotimo, nasprotno, pričakujemo, da bo javni dialog koristil državljanom RS, ki naj sami ugotovijo vsak zase, kdo ima prav." Ali bolje, kdo ima bolj prav in kdo manj prav. Razmere v gospodarstvu je pokomentiral še Grafenauer, ki tudi tu pogreša "sproščenost", prav tako boj za male podjetnike, predvsem pa je treba ugotoviti, kaj v gospodarstvu vzdržuje podedovano kontinuitetno stanje, "ki ga je treba sprostiti tudi s prihodom tujega kapitala". Janko Kos se je zavzel za razmišljanje o nacionalnem interesu v znanosti, kulturi in šolstvu (zlasti v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju, ki je "delikatna zadeva, v katero bo treba poseči"). Za razburjenje je tudi pri tej temi poskrbel starejši Makarovič, ko je znova skritiziral Janševo vlado, najbolj zgrožen pa je nad "kukavičjim jajcem", Mićom Mrkaićem, ki je na javni tribuni Zbora za republiko "izražal izrazita vulgoliberalistična stališča, potem pa je postal predsednik vladnega strateškega sveta za gospodarstvo". Najbolj sporna in nevarna se mu zdi zamisel o enotni davčni stopnji, ker bi "država nagrajevala tiste, ki imajo, in jemala tistim, ki nimajo", zato si nobena od političnih strank te ideje ni upala vključiti v svoj predvolilni politični program. "Ker bi, če bi šle s tem na volitve, izgubile!" Seniorjev govor se je odločil pokomentirati predsednik Jambrek, ki je bil sicer silno zadovoljen s polemičnostjo debate, kljub temu pa je opozoril, da v Zboru za republiko dajejo "poudarek solidarnosti, socialnemu varstvu posameznika in družbenih skupin", "čeprav teme morda prej res niso tako poudarjali". Janko Kos je k temu dodal, da bi morali Mrkaića pozvati, naj pojasni, kako si predstavlja socialno državo, če si jo sploh. Spomniti pa bi se morali tudi na RKC, ki je bila "glavna predstavnica socialne države od Kreka naprej". Filozof Urbančič je zavrnil poskuse, da bi enačili tisti "liberalizem, za katerega se zavzemata Mrkaić in njegova skupina," in tistega, "ki so ga označili za vulgoliberalizem", ker menda s tem beseda liberalizem postaja neka vsesplošna zmerljivka. A Jan Makarovič mu je vrnil, da so se Mrkaićevi fantje pač sami razglasili za neoliberaliste.