manjšine / Kočevarske čebele

To, da so si koroški deželni glavar Jorg Haider in Kočevarji za druženje, kosilo in ogled okolice ter sklepanje poslov izbrali nedeljo, je bila sicer logična odločitev glede na prenatrpan urnik koroškega deželnega glavarja, hkrati pa je pomenilo, da smo namesto nedeljske maše postavljali nove hitrostne rekorde na Dolenjki, preden smo prek ultra razsutih cest okoli Dolenjskih Toplic prispeli do vasice Občice v Črmošnjiški dolini, na vzhodnem robu Kočevske. Med tistimi nekaj hišami, ki še stojijo, ni bilo težko opaziti dveh sveže obnovljenih, s tremi zastavami na prav toliko drogovih. Evropsko, slovensko in koroško deželno zastavo je vihral veter, na dvorišču je čakal pladenj plastičnih štamperlov z medico, pogled na publiko pa je opozarjal, da je modna zapoved avstrijska pražnja noša. Slišati je bilo tako nemščino kot slovenščino, redkeje pa tudi kočevarščino, kot jo imenujejo sami Kočevarji. Ti se v svojem jeziku imenujejo Gottscheer in izvirajo iz 14. stoletja, ko je Otto Ortenburški na Kočevskem poseljeval uporne nemške kmete, ki so v stoletjih pognali rodovne korenine in ustvarili nemški otok sredi slovenske zemlje.