policijsko nasilje / Napad na prvi maj

Sporočilna vrednost letošnje mariborske parade Mayday, slovenskega prispevka k evropskim prvomajskim akcijam, je bila zaradi nasilnega policijskega posredovanja veliko manjša, kot bi bila sicer. Mediji se ob poročanju o mariborskem Euromaydayu niso niti za hip ustavili ob pojmu "prekarnost" oziroma "prekernost", ki so ga protestniki poskušali vpeljati v mainstreamovski diskurz. "Najbolj temeljni dosežki neoliberalne ideologije se danes afirmirajo v radikalizaciji pogojev življenja in ne le v radikalizaciji pogojev početja, delovanja ali dela. Prekarizacija dela, kar bomo poimenovali kar “negotovo delo” ali v radikalizirani obliki “delo po milosti”, je hkrati tudi prekarizacija življenja, torej “negotovo življenje”," piše v članku za naslednjo številko Časopisa za kritiko znanosti Marta Gregorčič. Prekarnost definira kot pojem, "ki se je uveljavil za pojasnjevanje vse bolj nehumanih pogojev za delo in preživetje oziroma za pojasnjevanje spreminjanja pogojev za življenje-in-delo. Nanaša se na neenakost dohodkov, začasnost ali negotovost dela, delo brez pogodbe, delo na domu, ilegalno delo ali delo na črno, neplačano delo, priložnostno delo itn." Ker v takšnih delovnih razmerjih danes proizvaja vse večji del delovne sile, socialne pravice pa so še vedno vezane na klasične oblike zaposlitve, je treba po mnenju udeleženke protesta in aktivistke gibanja Dost je! Barbare Beznec "ustvariti nove kolektivne, socialne in politične pravice za vse, ki živijo in delajo v Evropi, takšne, ki ne bodo vezane na položaj na trgu dela".

Na težek vsakdanjik delavcev, za katere zaposlitev ne pomeni varne socialne in ekonomske prihodnosti, je z uličnim pohodom opozarjalo kakšnih osemdeset protestnikov; "brezposelnih, začasno zaposlenih, freelancerjev, izbrisanih, migrantov, Romov, gejev, lezbijk in redno zaposlenih, ki vse bolj čutijo pritisk prekerizacije," kot so sami zapisali v sporočilu za javnost. Toda vsebine, s katerimi so protestniki opozarjali na nizkoten položaj delavstva, niso naletele na pretirano zanimanje. Svetlobo medijskih luči so nase pritegnili agresivni in očitno neizkušeni policisti PU Maribor, ki so vse podrobnosti v zvezi s parado Mayday poznali že nekaj dni pred pohodom.

Akcija

Kot je povedala Vesna, ena izmed štajerskih udeležencev protesta v Mariboru in sodelavka Radia MARŠ, so policisti informacije o paradi začeli zbirati kar na Radiu MARŠ: " Na radio je prišel policist in poizvedoval o shodu 2. maja. Predvidevam, da se je oglasil, ker sem nekaj dni prej telefonirala na policijsko postajo in spraševala, kakšen je "protokol" za prijavo podobne zadeve. Ko sem mu povedala, da MARŠ s shodom nima nič, se mi je korektno predstavil, razložil, da je pri meni zaradi preventive, vzel je moje podatke in dogovorila sva se, da naslednji dan pridem na policijsko postajo." Vesna je na policijsko postajo odšla v spremstvu radijskega kolega Josipa, tam pa sta dvema policistoma predstavila "... program celotnega shoda, pa tudi njegovo traso. Povedali so nama, da bodo zagotovili varnost, mi pa, ker zadeve nismo prijavili, ne smemo zapirati ceste. Sledile so še pridige, da bodo morali ob kakršnikoli kršitvi ukrepati (omenjali so tudi denarno kaznovanje organizatorja). Ponovno sva omenila, da organizatorja ni, da gre za skupino posameznikov itd. Vodja je samo odkimaval in zatrjeval, da bodo nekoga morali kaznovati, če se karkoli zgodi."

Strogo hierarhična organizacija, kjer povelja vertikalno padajo proti dnu, očitno ne more dojeti mrežnega aktivističnega organiziranja. Na takšnih protestih je nemogoče določiti organizatorja; ni ene osebe, ki bi prevzela vodenje prireditve, gre za horizontalno organiziranje protesta, kjer vsak udeleženec prispeva svoj organizacijski delež. Ne glede na to je mariborski policist v času pohoda telefoniral sodelavki Radia MARŠ in jo samovoljno določil za organizatorko: "Vi ste organizatorka in rekli ste, da boste hodili po pločnikih. Dajte, spravite ljudi na pločnike. To ni fer, borite se za neke pravice, vendar tako ne boste ničesar dosegli." Vesna na to odgovarja, da seveda "ni bilo v moji moči, da bi ljudi resnično napotila na pločnik". Kakorkoli, mariborski varuhi reda protestnikom očitajo, da shoda niso prijavili, očitajo jim kršenje določil zakona o varnosti cestnega prometa, zakona o prekrških zoper javni red in mir ter zakona o javnih zbiranjih.

Barbara Beznec iz Dost je! v tem vidi cinizem, saj "policija ni posredovala v trgovskih centrih, ki so bili kljub prazniku odprti in so s tem kršili slovensko zakonodajo. Nasprotovanje omenjenim praksam je oblika državljanske nepokorščine, saj je v državi, kjer so take množične kršitve nekaznovane, po drugi strani pa te lahko pretepejo zaradi prometnega prekrška, nekaj hudo narobe." Josip pa trdi, da je bil dogodek policiji napovedan: "Prijavljen pa ni bil zato, ker gre tukaj za prekerne delavce, ljudi brez redne zaposlitve in stalnega dohodka. Ti nimajo denarja, da bi takšen protest prijavljali, zato je takšen način izražanja državljanske nepokorščine legitimen."

Prerivanje na Svetozarevski ulici je javnost videla, saj so televizijske kamere do potankosti posnele incident. Povod za prerivanje je bil trenutek, ko sta policista hotela odvleči starejšega protestnika, ki se je za civilno nepokorščino - beri hojo po cesti - odločil zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnih prebivalcev RS. Po nenapisanem tovariškem pravilu, ki velja na takšnih protestih, da protestniki pred ukrepi policije zavarujejo drug drugega, so med policiste in starejšega izbrisanega gospoda skočili aktivisti. Začelo se je prerivanje, ki se je v trenutku razširilo na več koncev kolone in se tako hitro, kot se je začelo, tudi končalo brez telesnih poškodb.

Ravnanja policije udeleženci protesta preprosto ne razumejo. "Policija je nepravilno zaustavila kolono (brez zvočnih in svetlobnih signalov). S tem je zaprla oba vozna pasova, ogrožala varnost udeležencev prireditve in se nekorektno obnašala, kar je privedlo do incidenta. Ni mi jasno, zakaj je policija sploh tako reagirala, saj je parada potekala v miroljubnem ozračju, poleg tega pa udeleženci niso ovirali prometa, ker je bil ta zaradi praznika zelo redek," je incident opisal Josip, ki je navkljub "impulzivni in pretirani reakciji policije zelo zadovoljen z Maydayem, saj smo pokazali, da ne nasedamo na provokacije, in smo parado nemoteno izpeljali do konca. Poleg tega smo pokazali, da je možno izražati svoje nestrinjanje in željo po spremembah s kreativnim uličnim protestom, kar je drugod v Evropi stalnica."

Nadzorovanje

Policisti so se poleg akcije na Svetozarevski ulici lotili še drugih prijemov. Sodelavko Radia MARŠ Vesno so že na dan protesta obvestili, da se bodo prihodnjega dne oglasili pri njej doma. Zato se je Vesna v torek sama odpravila na policijsko postajo, kjer ji je policist napisal plačilni nalog v višini 50 tisoč tolarjev zaradi kršenja zakona o javnih zbiranjih. Toda policijsko delo se ni ustavilo pri tem. "Med pogovorom me je policist vprašal, ali bom tudi na protestu v Ljubljani (29. maja in 2. junija). Nisem vedela, o čem govori. A to je vsem dalo misliti, da poizvedujejo o dogajanju ob zasedanju zveze Nato. Skratka, zaupal mi je, da se policija na to že dolgo pripravlja." Ko je Vesna zapustila policijsko postajo in se odločila, da bo kazen, čeprav je na protestu policija ni popisala in ji je samovoljno pripisala organizatorsko odgovornost, vseeno plačala, jo je presenetil oče, ki ji je isti dan povedal, da so jo policisti spet iskali doma. "Tokrat je šlo za rajonskega policista, ki je povedal, da me išče v zvezi s shodom prejšnjega dne in da gre v mojem primeru za hujšo kršitev. Tip se je celo napovedal, da me bo prišel iskat naslednji dan okoli 20. ure."

Vesna, ki jo je policija že dodobra razjezila, je telefonirala rajonskemu policistu in se z njim dogovorila za srečanje v neki gostilni. Toda presenečenja se zanjo s tem še niso končala: "Ko sem očetu povedala, da sva s policistom dogovorjena v gostilni, mi je rekel, naj pogledam skozi okno. Doma sem na koncu slepe ulice in tik ob mojem avtomobilu je bil parkiran policijski avto." Vesna se je na sestanek odpeljala z očetovim avtomobilom, tja pa se je čez 15 minut pripeljal tudi policijski avto iz njene ulice: "Policist se je predstavil, spraševal vse mogoče, samo v zvezi s shodom ničesar. Vprašala sem ga, kako to, da me je čakal pred hišo, če sva bila dogovorjena v gostilni. Zatrjeval je, da je bil po uradni poti pri naših sosedih. Kakšno naključje! V glavnem, natolceval je bedarije, govoril, da je sestanek neformalen. Ko sem ga vprašala, kdo ga pošilja, mi je zaupal, da si sam določa dela in naloge. Kdo mu je dal podatke? Njegov nadrejeni. Kdo je to? Ne more povedati. Zanimalo me je, zakaj, za vraga, je letal okoli naše hiše, potem ko sem že dobila kazen na postaji, in spet je ponavljal zgodbice o preventivi in o tem, da me je želel spoznati itd. Nisem mogla verjeti, da govorim s policistom."