Gospodarji zemlje

"Vodstvo Slovenske ljudske stranke zavrača najnovejše poskuse diskreditacije stranke," so sporočili iz centrale SLS. V par dneh se je namreč na SLS vsulo nekaj neprijetnih novic. Prva je govorila o uničenem arhivskem gradivu ministrstva za kmetijstvo in Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja; izginile naj bi namreč evidence o subvencijah, ki so jih podeljevale institucije, povezane z ministrstvom za kmetijstvo. Da imajo na kmetijskem ministrstvu in Agenciji za kmetijske trge resne težave z evidencami o subvencijah, je razkrila inšpekcija ministrstva za javno upravo.

Druga nerodna novica je govorila o poročilu Milana Kusterja, člana nadzornega sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Član nadzornega sveta Sklada kmetijskih zemljišč je namreč poročal, da je Sklad posloval zelo po domače, glavne koristi od poslovanja Sklada pa naj bi imeli ljudje, povezani z SLS. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov namreč upravlja z zemljišči in gozdovi, ki so v državni lasti. In ta zemljišča prodaja, oddaja, podeljuje koncesije ipd. Vrednost sredstev, v katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč, je po podatkih za leto 2003 znašala okrog 270 milijard SIT. V Sloveniji je le še ena korporacija, ki gospodari z večjimi sredstvi - to je DARS. Sredstva, s katerimi gospodari Telekom, so nekako enaka sredstvom, s katerimi upravlja Sklad kmetijskih zemljišč. Milan Kuster je svoje uničujoče poročilo predal ministru za javno upravo dr. Gregorju Virantu, dva izvoda pa sta potovala k parlamentarni opoziciji. Poročilo govori, med drugim, o dobesedno familijarnih poslih - direktorica Sklada naj bi posle sklepala z odvetniško pisarno, ki jo vodi njen soprog. OK - besedilo poročila, pod katerega se je podpisal Milan Kuster, ni ravno kakšno tehnično brilijantno revizorsko poročilo. Trači si pomešani z indici, indici z dejstvi, dejstva pa z visokooktanskimi osebnimi komentarji. Ne glede na to - indicev, ki jih navaja, je dovolj za resno preiskavo. Zgolj mimogrede - resna revizijska poročila, ki jih je računsko sodišče napisalo leta 2000 in 2001 po obisku Sklada kmetijskih zemljišč, kažejo, da je imela ta hiša resne težave s poslovnimi evidencami.

Najprej si velja postaviti nekaj vprašanj o institucijah, ki so predmet novic, neprijetnih za SLS. Kaj je ministrstvo za kmetijstvo? Kaj je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja? Kaj je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov? Poenostavimo: gre za orjaške finančne institucije. Gre za institucije, ki vsako leto razpolagajo z desetinami milijard subvencijskega denarja. Sklad kmetijskih zemljišč pa upravlja s kmetijskimi proizvodnimi kapacitetami. Vsak zadnjih osem let je veljalo, da gre za institucije, katerih obvladovanje sodijo na vrh liste prioritet SLS. Ministrstvo za kmetijstvo, recimo, je od leta 1997, ko je Marjan Podobnik vstopil v koalicijo z LDS, ključna prioriteta SLS. Od leta 1997 do konca leta 2000 je ministrstvo za kmetijstvo vodil Ciril Smrkolj, od konca leta 2000 do sredine leta 2004 pa je kmetijskemu resorju poveljeval Franci But. Vmes, med koalicijsko krizo in razpadom naveze LDS - SLS, je za krajši čas kmetijski resor prevzela LDS. Pomenljivo - ko je ob koncu leta 2004 nova vladajoča koalicija pod vodstvom Janeza Janše diskutirala o razdelitvi resorjev, ministrski predsednik ni prisluhnil ambicijam SLS, da bi še naprej vodili resor, ki je dolga leta veljal najbolj želeno pozicijo.

Zakaj je kmetijsko ministrstvo strateška prioriteta SLS? Če se potopimo v zgodovino stranke, ugotovimo, da je bila ta pred 17 leti, ko je bila ustanovljena, postavljena kot mešanica stanovskega, na pol sindikalnega združenja kmetovalcev, in politične organizacije. Izrazit stanovski, kmečki, značaj je SLS obdržala do danes. Ta stanovski značaj politične organizacije je razlog za specifično naravo SLS-a.

SLS premore še eno posebnost. Gre za stranko, ki je bila pomemben steber "starega režima", torej koalicije, ki je obvladovala Slovenijo med letoma 1997 in 2004. In če se je predsednik nove vlade Janez Janša odločil, da bo demontiral domnevne klientelistične naveze, vzpostavljene v obdobju "starega režima", ne bo verodostojen, če se bo loteval zgolj ene, LDS-ovske plati zgodbe. Tudi vzvodi, ki jih je v preteklost obvladovala SLS, so zelo pomembni.

Milan Kuster, član nadzornega sveta Sklada kmetijskih zeljišč in gozdov ter avtor obtožb na račun SLS, na slovenski politični šahovnici ni povsem neznan igralec. Pred kratkim je bil imenovan za člana nadzornega sveta Pošte Slovenije. Leta 2003 pa ga je Jelinčičeva SNS predlagala za člana nadzornega sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Hkrati v tem trenutku tečejo postopki imenovanja nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe. In Kuster je tudi v tem primeru kandidat Jelinčičeve SNS. Na kandidatnih listah SNS Kusterjeve kandidature sicer nismo opazili, vendarle pa ne gre spregledati, da je avtorja obtožb vsaj v dveh kadrovskih kombinacijah podpirala SNS.

Glede na dokaj nenavaden status Jeliničičeve SNS podatek o Kusterjevih strankarskih podtonih zastavlja nekaj zanimivih vprašanj. Ker SNS občasno potegne poteze, ki jih največja vladna stranka, SDS, zaradi politične spodobnosti ne sme potegniti, se tudi v tem primeru zastavlja vprašaje, ali ni kritika poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov povezana z interesom največje vladne stranke, da SLS-u odvzame nekatere že skoraj trajne fevdalne pravice. Del fevdalnih pravic je SLS izgubila že v trenutku, ko je vodenje kmetijskega ministrstva prevzema Marija Lukačič, ki prihaja iz SDS-ovske kadrovske baze.

Hipotezo, da je kritika poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč povezana z ambicijo SDS, da SLS-u vzame pomemben fevd, pa pod vprašaj postavlja podatek, da je Sklad kmetijskih zemljišč lep čas - od leta 1993 do leta 1999 - vodila prav sedanja ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič.