Proračun / Vlada proti varčevanju in razvoju

Vladni predlog rebalansa letošnjega proračuna je doživel nekaj kritik že takrat, ko ga je ta sprejela in potrdila. Precej vroče krvi pa je v zadnjem tednu vnesel med vladajočo koalicijo in opozicijski LDS in SD. V opozicijski LDS so namreč prepričani, na kar so na kolegiju predsednika državnega zbora tudi večkrat opozarjali, da bi morali rebalans obravnavati na posebni seji, ker bi s tem omogočili poslankam in poslancem, da predlagajo dopolnila, predvsem pa matičnemu delovnemu telesu, da jih v miru obravnava. "Vladajoča koalicija se je odločila drugače, ocenila je, da je za razpravo o rebalansu, o tem, kako bomo v Sloveniji porabljali več kot 1700 milijard tolarjev, dovolj pet ur razprave, po tem ko je koalicija o tem razpravljala skoraj dva meseca," je pojasnil Milan M. Cvikl, poslanec LDS in finančni minister vlade v senci.

Kljub vroči krvi je opozicijskim poslancem, članom odbora za finance in monetarno politiko, le uspelo doseči, da se obravnava predloga rebalansa preloži na izredno sejo državnega zbora, ki bo predvidoma sklicana po končanem junijskem zasedanju. Uspelo pa jim je tudi uveljaviti šest dopolnil od 77 vloženih, s katerimi so nekaj več sredstev namenili za regionalni razvoj, občinam, za kritične obvoznice v Zasavju in Podravski dolini ter za stanovanjsko gradnjo.

Vlada je predlog rebalansa proračuna za letos, ki ga je sprejela že Ropova vlada konec leta 2003, sprejela 12. maja po dvomesečnem koalicijskem usklajevanju. V predlogu rebalansa je predvidela 1683 milijard tolarjev prihodkov, kar je 63,9 milijarde tolarjev več kot v sprejetem proračunu, odhodki pa naj bi se povečali za 41,7 milijarde tolarjev na 1775 milijard tolarjev. Za 20,6 milijarde tolarjev naj bi bilo več davčnih prihodkov, nedavčnih za 28,8 milijarde, kapitalski prihodki bodo večji za 1,8 milijarde in prihodki iz evropskega proračuna za 12,9 milijarde. Glede slednjega je Bajuk povedal, da se vlada zaveda tveganja ob napovedovanju prihodkov iz proračuna EU, še posebej, ker lani ni bilo od predvidenih sredstev počrpanega niti tolarja. Torej se na ta sredstva ne gre zanašati.

Primanjkljaj

Proračunski primanjkljaj naj bi bil tako 91,9 milijarde tolarjev, kar bo v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) predstavljalo 1,4 odstotka. Zato je finančni minister Andrej Bajuk zadovoljen, saj je ta nižji od prvotno načrtovanega 1,7 odstotka BDP in tako daleč pod tremi odstotki, kar je maastrichtska meja za prevzem evra. Dušan Mramor, nekdanji finančni minister in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, je že opozoril, da bi se zaradi primanjkljaja širšega sektorja države (pokojninske in zdravstvene blagajne, Kada, Soda, občin in javnih skladov in agencij) skupni primanjkljaj lahko povečal na 2,1 odstotka BDP, kar bi bilo več, kot je bil skupni primanjkljaj lani, ko je bil 1,9 odstotka BDP.

Kot je pojasnil Bajuk, je vlada predlog rebalansa pripravila zato, ker je bilo treba ponovno oceniti proračunske prihodke ob upoštevanju novih makroekonomskih napovedi, ki jih je v spomladanskem poročilu objavil Umar. Rebalans je po njegovi oceni dobra osnova za pripravo proračuna za leto 2006 in 2007, v katerega bodo že vključili tudi prioritete in programe nove vlade.

Poleg tega je bilo treba v proračunu zagotoviti 70 milijard manjkajočih sredstev, ki jih prejšnja vlada v prvotnem proračunu ni predvidela. Gre za 9,4 milijarde tolarjev izdatkov za plače zaposlenih v državni upravi (vzrok za to je povečanje števila zaposlenih za 0,3 odstotka), 23,8 milijarde za plače zaposlenih v javnih zavodih, 3,2 milijarde za transferje posameznikom, pet milijard tolarjev za vračanje vplačanih obresti na račun prometnega davka, dve milijardi za pogodbene obveznosti do Revoza, 8,4 milijarde za unovčena jamstva, 10 milijard za vzdrževanje železniške infrastrukture, 1,5 milijarde za gradnjo schengenske meje, 4,2 milijarde za obveznosti do sklada obrtnikov in podjetnikov in 2,5 milijarde tolarjev za rezerve za naravne nesreče. K temu je treba prišteti še 17 milijard tolarjev dolga pokojninske in 29 milijard tolarjev dolga zdravstvene blagajne, ki ju bo prevzel proračun.

Očitki

Opozicija in drugi poznavalci rebalansu proračuna očitajo to, da ni ne varčevalen in ne razvojen. Kaj očita opozicija? Vlada zmanjšuje sredstva za naložbe v tehnološki razvoj in naložbe v znanje za več kot 3 milijarde tolarjev, omejila je sredstva za aktivno politiko zaposlovanja za več kot milijardo tolarjev, za 2 milijardi je zmanjšala naložbe v obnovo državnih cest, z odvzemom 8 milijard za avtoceste podaljšuje izgradnjo avtocestnega križa, kljub drugačnim obljubam je za 3 milijarde tolarjev omejila naložbe v zdravstvu, s čimer podaljšuje rok za gradnjo bolnišnic, pediatrične klinike in obnove primarne zdravstvene mreže. Zato so v opozicijski LDS ocenili predlagani rebalans proračuna kot rebalans izgubljenih priložnosti.

Jože Mencinger, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, pa je skeptičen glede tega, da bodo prihodki na koncu res tolikšni, kot je načrtovano. Marko Kos je v časniku Delo prejšnji teden že v naslovu svojega prispevka zapisal, da je rebalans v nasprotju z lizbonsko strategijo, katere bistvo je spodbujanje tehnološkega razvoja in inovativnosti, in da vodi v propad države. Poleg tega se ne zavzema za povečevanje konkurenčnosti Slovenije, kar je v nasprotju s cilji strategije razvoja Slovenije in nacionalnim raziskovalno-razvojnim programom.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost v celoti naj bi letos iz proračuna dobila približno tri odstotke manj od predvidenih sredstev, s čimer ni zadovoljen niti minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Jure Zupan. To pa naj bi bila neizogibna posledica vladne odločitve, da je sedanja državna prednostna naloga prehod v evromonetarni sistem. Predvsem pa z rebalansom proračuna niso zadovoljni župani tistih občin, ki so jim bila obljubljena sredstva za obnovo oziroma gradnjo cest, ki občinam in regijam zagotavljajo gospodarski razvoj. Gre za odseke cest v Pomurju, Mariboru, na Celjskem, v okolici Ljubljane, na Dolenjskem, na Gorenjskem in na Primorskem ter v severozahodni Sloveniji.

"V poslanskem klubu LDS smo pričakovali, da bomo v državnem zboru slab predlog vlade vsaj nekoliko popravili s podporo več kot 70 dopolnilom. Že uvodoma pa smo ugotavljali, da ne obstajajo zakonske podlage za pripravo rebalansa, ker minister za finance ni nikjer deloval v smeri uravnovešenja proračuna, ampak je rebalans predvsem delitev volilnega plena," je povedal Milan M. Cvikl, ki je še pojasnil, da bi bilo treba dodatne javnofinančne prihodke v celoti nameniti za zmanjšanje primanjkljaja, ki je pomemben za prevzem evra. Vlada v senci je še predlagala, da bi sedanji obseg sredstev zmanjšali pri sredstvih obrambe in z racionalnejšim trošenjem in zmanjšanjem materialnih stroškov, plač in subvencij, če bo država izvedla napovedano racionalizacijo javne uprave in javnih zavodov.

Večja javna poraba

Bajuk je ob predstavitvi predloga rebalansa v parlamentu zavrnil očitke, da rebalans ni razvojno naravnan in da preveč sredstev namenja tekoči porabi države. "Je veliko bolj razvojno naravnan kot pretekli proračuni, kjer so bila sredstva za investicije sicer predvidena v višjih obsegih, a potem niso bila izkoriščena," je pojasnil in dodal, da se bo obseg investicij v primerjavi z uresničenim v letu 2004 povečal za 32 milijard tolarjev oziroma za 23 odstotkov.

Hkrati minister priznava, da bo rebalans letošnjega proračuna dejansko povečal javno porabo. Ta se bo povečala na 48,3 odstotka BDP, lanska realizacija proračuna pa je bila 47,7 odstotka BDP. Letna nominalna rast porabe države bo 5,8-odstotna, napovedana gospodarska rast pa le 3,8-odstotna. Takšna gibanja pa lahko ogrozijo tudi zniževanje inflacije. Zato je poslanec SD Feri Hovat upravičeno spraševal, kaj se bo zgodilo, če gospodarska rast ne bo takšna, kot jo je napovedal Umar. Za prevzem evra bi namreč morala biti ključna restriktivna fiskalna politika, ki bi nadzorovala domače povpraševanje, saj denarna politika zaradi fiksiranja tečaja evra nima dovolj manevrskega prostora za brzdanje inflacije. Tega pa predlog rebalansa proračuna ne predvideva. Bajuk se izgovarja na nepredvidene izdatke prejšnje vlade. No, priložnost, da se izkaže, bo dobil že čez nekaj mesecev, ko bo vladajoča koalicija sestavljala svoje proračune 2006 in 2007.

Dušan Mramor pa opozarja, da bi bilo treba z vidika konkurenčnosti slovenskega gospodarstva zmanjševati delež javne porabe v BDP. "Zato bi bil 'razvojno naravnan' proračun predvsem tisti, ki bi to zagotavljal. Da bi to dosegli, bi bilo treba nadaljevati z ukrepi in sistemskimi spremembami, ki bi zmanjševanje deleža javne porabe v BDP tudi zagotavljale," pravi Mramor. Takšni ukrepi in sistemske spremembe letos niso bili izvedeni, predvidene spremembe, kot so novela pokojninskega zakona, financiranje občin in podobno, pa gredo celo v nasprotno smer. "Zato je z rebalansom predviden delež javnih izdatkov v BDP celo povečan, spremembe pa so takšne narave, da bodo zahtevale povečanje javne porabe tudi v naslednjih letih," meni Mramor. Tako kot Mencinger je skeptičen tudi o napovedi o 64,4 milijarde tolarjev večjih proračunskih prihodkih.

Boj proti korupciji ...

... ali boj proti dragu kosu

Janez Janša in njegovi strankarski kolegi so prišli na oblast z velikimi besedami o korupciji in o potrebnem boju proti njej. Pričakovali bi torej, da bosta Janša in Drago Kos, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, najtesnejša sodelavca, vendar za to obstaja velika ovira. Kos je bil namreč najbolj dejaven kriminalist ob aferi Depala vas, zaradi katere je bil odstavljen takratni obrambni minister Janez Janša. Tisti, ki Janšo bolje poznajo, pravijo, da takih zadev Janša nikoli ne pozabi. Sodeč po težavah, ki jih je deležna komisija za preprečevanje korupcije po zmagi SDS na volitvah, bi lahko to samo potrdili. Vladajoča koalicija je naprej v ogenj poslala Jelinčičevo SNS s predlogom o ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije. Razlog naj bi bil v tem, da komisija nima nobenih pooblastil za preganjanje korupcije. Komisijo so imenovali brezzobi tiger. Nerodno je bilo samo to, da je, kot tudi ime samo pove, komisija namenjena preprečevanju korupcije. Ker so videli, da je takšna ukinitev preveč neutemeljena, se je vladajoča garnitura sedaj očitno odločila za bolj prefinjeno obračunavanje s Kosom. V rebalanasu proračuna so komisiji za preprečevanje korupcije preprosto zmanjšali sredstva. Ministrstvo za finance je potrebna finančna sredstva za komisijo znižalo za 60 milijonov tolarjev, ko je komisija v to privolila, pa jim je vlada na svoji seji sredstva znižala še za dodatnih 21 milijonov, na sedanjih 180 milijonov. Vlada je torej spremenila predlog ministrstva za finance glede proračunskih sredstev za nevladnega uporabnika. "Razlogi za proračunsko prikrajšanje komisije niso javnofinančne narave, ampak so politični. Vlada očitno ne želi, da bi komisija lahko svoje naloge opravljala učinkovito in v zakonsko določenih rokih," je o vladni odločitvi povedal Kos. Tako zmanjšani proračun za komisijo pomeni, da bo lahko samo životarila, verjetno pa bodo kmalu začeli nanjo leteti očitki, da je neučinkovita in da slabo opravlja svoje delo. Mimogrede še povejmo, da je do nas prišla neuradna informacija, da naj bi dodatno zmanjšanje zahteval sam predsednik vlade Janez Janša.

Aleksandar Mićić