Državni zbor / Ni amandmajev za pedre in lezbijke

Predlog zakona o istospolnih partnerskih skupnostih, ki je v petek v drugo obravnavo romal pred desno parlamentarno večino, se od tistega, o katerem smo poročali pred celima dvema letoma in naj bi bil njegov sprejem po vseh zagotovilih takratne pozicije zgolj še formalnost, seveda izrazito razlikuje. "V bistvu so zrušili cel zakon in ga zgradili na čisto drugih temeljih," pravi Mitja Blažič, predsednik Društva za integracijo homoseksualnosti. Ključna razlika je v tem, da je prejšnja različica vsebovala člen, po katerem se status registrirane istospolne partnerske skupnosti v vseh okoliščinah, ki jih zakon neposredno ne obravnava (izvzemši pravico do posvojitve otrok), obravnava popolnoma enako kot status heteroseksualne zakonske zveze: v novi različici tega člena ni mogoče zaslediti, kar pomeni, da zakon taksativno podeljuje tiste konkretne pravice, ki se jih zakonodajnim telesom zdi vredno podeliti, do prave izenačitve pa niti pod razno ne pride.

Po mnenju gejevske skupnosti jim tako zakon odreka marsikatero pravico, ki jo njihovi hetero ekvivalenti jemljejo za samoumevno, zaplete se že na področjih dedovanja, zavarovanja po partnerju, "vdovskih" pokojnin ... Kovalci zakona so se recimo večkrat pohvalili, kako so "uredili področje dedovanja", kar je v praksi videti tako, da zdaj preživelemu članu istospolne skupnosti pripada polovica njunega skupnega premoženja - torej nekaj, kar naj bi bilo po najosnovnejši logiki že itak njegovo, drugo pač ne.

Gejevski aktivisti so imeli svoje pripombe in predloge možnost posredovati dvakrat, enkrat na ministrstvu za delo in enkrat pred parlamentarnim odborom za delo, a so jih pristojni razen par kozmetičnih popravkov mirno zignorirali. "Pripravljeni so nas bili poslušati, ne pa tudi slišati," pravi Blažič. "Ko si jim podrobno razložil, tudi z zaporedjem zelo konkretnih pravnih primerov, zakaj boš kot član gejevske skupnosti pred zakonom tudi po novem še vedno na slabšem kot člani heteroseksualnih parov, ko si jim to dopovedal tako kristalno jasno, da bi bilo jasno še dojenčku - takrat so ti odgovorili z molkom. Ne gre za to, da te ne bi razumeli." Ob tem je s težko ironijo v glasu dodal, da se zdi tak način delovanja samo konsistenten s splošnim načinom nove vlade in da se lahko vsaj v tem primeru geji počutijo precej enakovredni določenim drugim družbenim skupinam, recimo novinarjem in ravnateljem.

Pomenljiv in vsekakor merodajen podatek s tem v zvezi bi bil, da so imeli v Švici v nedeljo, 5. junija, kot prvi na svetu splošni referendum na temo, ali naj istospolnim partnerskim zvezam podelijo enak skupek pravic kot heteroseksualnim zakonom, izvzemši posvojitev otrok. Tako odločitev je z občutno večino pred tem sprejel parlament, a so skrajne desničarske skupine vztrajale in izsilile referendum, na katerem pa je Švicar - ta večni fokus karantanskega hrepenenja in tihe samoprojekcije - z 58-odstotno večino dahnil tako Oui kot Ja in Si! Nazadnjaški kantoni, kjer so ženskam volilno pravico podelili šele pred tridesetimi leti, so bili sicer proti, a se je vseeno nabralo dovolj urbane kritične mase, da je Švica svetu pokazala obraz zavidljive demokracije in odprte družbe. Glede na besede, v petek izrečene v državnem zboru, gre naša zaplatica diametralno nasprotno pot.

Ministra Drobniča na razpravo spet ni bilo, saj je ravno gostil avstrijsko kolegico. V sklopu uvodne predstavitve stališč poslanskih skupin so se glede na poznejša rohnenja govorniki bolj tipali, smo pa lahko vseeno slišali marsikaj zanimivega. Franc Capuder je v imenu NSi na po svojem mnenju nedvomno skrajno libertaren in evropski način govoril predvsem o skrajni "posebnosti" potreb in realnosti članov istospolnih skupnosti, ki jim v stranki sicer nikakor nočejo odrekati pravic, a se obenem vehementno zavzemajo za "pravno privilegiranost" in "finančno pospeševanje" družine, vsako prekomerno izenačevanje pa bi povzročilo "veliko škode za skupni blagor". Boštjan Zagorac iz SNS je bentil, da je zakon nastal pod hudimi pritiski "neke malo večje marginalne skupine" in je v resnici nepotreben ter vzbuja "utemeljen strah, da bo že na naslednji seji v proceduri kak drug zakon, ki bo urejal razmerja neke druge marginalne skupine, ki bo našla sogovornika v vladi ali v državnem zboru". Zdaj sicer je, kar je, a določbe zakona dopuščajo vse preveč manipulacij: "Pa ne, ni me strah, da bi pedre in lezbijke uvažali iz Švedske ali Norveške, pač pa jih bomo uvažali iz južne soseščine!" Je pa dobrodošlo, da se pedre in lezbijke popiše, registrira, že zaradi statistike.

Vili Rezman iz Desusa je povedal, da bodo zakon sicer podprli, vendar predvsem zato, ker bi bilo še slabše, če ne bi imeli na tem področju urejenega absolutno ničesar, da pa nanj vsekakor ne bodo ponosni. Krasotna Eva Irgl je v imenu SDS povedala, da je bilo LDS-ovo osem let trajajoče in tako opevano sodelovanje z nevladnimi organizacijami predvsem zapravljanje davkoplačevalskega denarja, saj se je vložilo milijone, zakona pa ni bilo na spregled nobenega. SDS tudi meni, da ne moremo nekritično sprejemati vseh rešitev iz recimo Nizozemske, ki jih opozicijske stranke ponujajo kot idealne, čeprav se prav na Nizozemskem že kažejo negativni trendi včasih prevelike liberalnosti ali prehitrih odločitev, obenem pa se pozablja, da številne druge velike evropske države, kot na primer Grčija, Italija in Avstrija, tega sploh nimajo urejenega. Mi smo pač nekje vmes. Majda Potrata je kot pooblaščenka SD povedala, da so očitki prejšnji vladi o neaktivnosti navadno sprenevedanje, saj je nadnjo ob urejanju te problematike ves čas visela grožnja referenduma, Majda Širca iz LDS pa je ob sklicevanju na rezultate švicarskega referenduma spregovorila tudi o Škotski, ki je za istospolne skupnosti uvedla še pravico posvojitve otrok, kar so v Angliji storili že leta 2003.

Sledila je splošna razprava. "Tudi ljubezen je lahko bolezen!" je zahropel Srečko Prijatelj, SNS: "To, kar danes sprejemamo, je, milo rečeno, sramotno za Slovenijo. Če zdravimo alkoholizem in kleptomanijo, bi tudi to zvrst prestopa lahko zdravili v kakšni za to primerni ustanovi." Marjetka Uhan, NSi, je povedala, da geji in lezbijke sicer niso od včeraj, njihove zveze pa bodo z zakonom urejene prav v obdobju, ko je minister gospod Drobnič. Čudi jo, da je nasprotnikom zakona toliko do uradnih porok in ceremonij, ko pa vemo, da se pri nas ni še nikoli poročalo tako malo ljudi kot prav danes: "Pravijo: ni moderno, se ne splača, ni potrebno, je zavezujoče, in podobni izgovori. Vi pa jih enostavno posiljujete in jim želite, da sklenejo te zveze, pa čeprav si mnogi med temi partnerji niti tega ne želijo!" Kristijan Janc, SLS, je povedal, da bo le s težavo pritisnil na tipko DA - vendar bo, in to zato, da bi se ta zgodba končno že uredila, in to na neki poseben način, ker je pač zelo posebna zgodba. Res je, da se sam na te reči sicer popolnoma nič ne spozna, bo pa kot pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez upal, da mu takega para ne bo treba nikoli poročiti: "Takrat bom zagotovo manjkal."

Aleš Gulič, LDS, je govoril o tem, kako zakon diši po šeriatskem pravu, Cvetka Zalokar Oražem, tudi LDS, ga je označila za "skrpucalo" in "slepilni manever". Bogdan Barovič, SNS, si je dovolil skrajno, skrajno tvegano trditev, da je, če nekaj ni v neposredni zvezi z nečim drugim, on slon. Dodal je, da sam takega para ne bo nikoli poročil, ne bo in ne bo, bo raje odstopil kot župan! Breda Pečan je povedala, da bo zakon sicer podprla, da pa se zavezuje, da se bo angažirala in v sodelovanju z nevladnimi organizacijami do konca mandata vlagala konkretne izboljšave, torej se bodo morali kolegi s pozicije zelo potruditi, da bodo preprečili, da bi sčasoma vendarle postal bolj evropski. Alojz Sok je citiral nekega neimenovanega švedskega sociologa, ki je zatrdil, da !!!!!istospolne skupnosti erodirajo družino!!!!!

Prvi del seje je vodil kdo drug kot Sašo Peče, ki se je kar naprej nekaj muzal. Majdi Širci med njeno razpravo ni omogočil miru v dvorani, čeprav ga je za to upravičeno in izrecno prosila; je pa vsem debatnikom zelo utemeljeno in brezuspešno sikal, naj se skušajo vsaj približno držati teme posameznega amandmaja, o katerem naj bi tekla beseda. Poslanci SDS so bili do te točke pametno tiho, a kaj, ko se je oglasil nenadkriljivi Pavle Rupar, ki je začel s tem, da je zakon gotovo samo prvi korak v pravo smer, nadaljeval s tezo, da sta LDS in ZLSD homoseksualce dolga leta izkoriščali zgolj kot "izliv, orgazem" za blatenje političnih nasprotnikov, ter končal s pozivom, da bi bilo treba Majdi Širci in Majdi Potrati - ker sta širili toliko nestrpnosti do drugače razmišljajočih, da je ne bi pričakoval niti od moškega - odrediti "obvezno zakonski pregled mednožja, zato da bi ugotovil, katerega spola sploh ste, da lahko izjavljate take grdobije, kot ste jih!"

S tem, ko je javno obsodil tako skrajno levico kot tudi skrajno desnico, je Pavle nedvomno nameraval izpasti totalen sredinec, in je tudi dejansko izpadel kot en tak ogromen rigiden sredinec, uperjen naravnost v obraz poslancem opozicije. Pavle Gantar je čustveno terjal ali opravičilo ali odmor, drugače bo obstrukcija, Peče pa mu je odvrnil, da ga ti zahtevki po opravičilu za vsako ceno v DZ počasi začenjajo dolgočasiti, zato opravičila ne bo zahteval. Poslanci opozicije so ob tem demonstrativno zapustili dvorano, vendar je Peče razložil, da ga ni o obstrukciji nihče uradno obvestil, zato bo sejo vodil tako, kot da je ni. Anton Kokalj, NSi, je izjavil, da je današnji zakon "zgornja meja tega, kar se lahko zgodi v tem trenutku". Dodal je, da bi bilo zelo dobro s strani varuha človekovih pravic pripraviti "študijo o vzrokih in tistih kriterijih, ki pravzaprav istospolno nagnjenje narekujejo. Sam sem prepričan, da v povezavi s samimi naravnimi danostmi tega pojava skoraj ni, sem pa soočen tudi kot oče večkrat s provociranimi dejstvi: če beremo samo najstniško literaturo v Sloveniji, vidimo, da se pravzaprav naše najstnike napotuje k takemu nagnjenju! V času, ko otroci iščejo svojo osnovno človeško in spolno identiteto, je to zelo vprašljivo dejanje!"

Pavle Rupar se je poslankama čez čas sicer opravičil, a ob tem še enkrat poudaril svoj poziv, naj nehata širiti nestrpnost. Po premoru je LDS le še enkrat potrdila svojo obstrukcijo, skupaj z njo tudi podpredsednik Marko Pavliha, tako da je moral vajeti prevzeti sam Frenk Cukjati, ki je pripomnil, da bi - če bi skliceval kolegij za vsako muho svojih podpredsednikov - te seje nikoli ne končali. Do konca glasovanja so po tekočem traku kot snopi padali vsi predloženi amandmaji k zakonu, torej konkretne in jasneje definirane pravice istospolnih parov. Sprejeli so le amandma k 23. členu, ki pa ga je seveda vložila, kako ste uganili, SDS. Ker je večina amandmajev padla, bodo poslanci tudi tretjo obravnavo izpeljali kar v sklopu te iste seje, in sicer v sredo. Ostali del dneva so izkoristili za izredne vragolije na temo proračuna.

Bil je to še posebej ostuden dan v hramu slovenske modrosti in demokracije. Mučno je bilo seveda poslušati trogloditsko riganje SNS-ovih pistolerosov, ki so več kot zanesljivo opravljali svojo provladno funkcijo raztegovanja debatne elastike na skrajno desno in so torej v primerjavi z njimi celo poslanci NSi delovali predvsem kot katastrofalno obveščeni kmetavzi, ki jih v tem splošnem metežu globalnih stimulusov pač grabi panika, da jim najstniške slikanice sinove spreminjajo v pedre. A enako mučno, če ne celo še bolj, je bilo poslušati pravičniško repenčenje legionarjev LDS in bivše Združene liste, ki nosijo za slab in škodljiv zakon vsaj toliko odgovornosti kot njihovi nasprotniki, saj jih je bilo prej, kot mi je ondan to strnil nekdo pameten, "celih osem let strah, da bi bili normalni".