Afera Pavlin / Mladinina neprofesionalnost
Ministra Viranta, ki je Mladini očital neprofesionalnost, smo pozvali, naj svoje navedbe argumentira
Vanja Pirc
MLADINA, št. 25, 26. 6. 2005

Minister Virant obtožuje
© Borut Krajnc
Prejšnjo nedeljo so v TV Dnevniku gostili ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Ker je teden zaznamovala afera Pavlin, zaradi katere je vladni piarovec Jernej Pavlin, ki je kolegom naročil, naj ne odgovarjajo na Mladinina vprašanja, odstopil s položaja, je pogovor seveda nanesel tudi na to temo. Minister, ki je Pavlina ves čas branil, češ da je šlo le za "spodrsljaj", se je tudi tokrat zavzel zanj: "Jaz mislim, da je gospod Pavlin ravnal v afektu. Očitno so ga neprofesionalna ravnanja Mladine tako razjezila, da je odreagiral pač na ta način." Minister je torej namignil, da naj bi bila za navodilo kriva kar sama Mladina. Zaradi neprofesionalnosti. Minuli teden smo ga zato zaprosili, naj navede konkretna neprofesionalna ravnanja Mladine, zaradi katerih naj bi Pavlin ravnal v afektu. Na ministrstvu so si za odgovor vzeli nekaj časa in v četrtek pozno popoldne nam je minister odgovoril. Sporočil nam je, da ga je Pavlin seznanil, da je "v komunikaciji z Mladino večkrat zaznal nekorekten odnos ter neprofesionalno ravnanje novinarjev Mladine". In naštel je tri konkretne primere.
Vanja Pirc
MLADINA, št. 25, 26. 6. 2005

Minister Virant obtožuje
© Borut Krajnc
Prejšnjo nedeljo so v TV Dnevniku gostili ministra za javno upravo Gregorja Viranta. Ker je teden zaznamovala afera Pavlin, zaradi katere je vladni piarovec Jernej Pavlin, ki je kolegom naročil, naj ne odgovarjajo na Mladinina vprašanja, odstopil s položaja, je pogovor seveda nanesel tudi na to temo. Minister, ki je Pavlina ves čas branil, češ da je šlo le za "spodrsljaj", se je tudi tokrat zavzel zanj: "Jaz mislim, da je gospod Pavlin ravnal v afektu. Očitno so ga neprofesionalna ravnanja Mladine tako razjezila, da je odreagiral pač na ta način." Minister je torej namignil, da naj bi bila za navodilo kriva kar sama Mladina. Zaradi neprofesionalnosti. Minuli teden smo ga zato zaprosili, naj navede konkretna neprofesionalna ravnanja Mladine, zaradi katerih naj bi Pavlin ravnal v afektu. Na ministrstvu so si za odgovor vzeli nekaj časa in v četrtek pozno popoldne nam je minister odgovoril. Sporočil nam je, da ga je Pavlin seznanil, da je "v komunikaciji z Mladino večkrat zaznal nekorekten odnos ter neprofesionalno ravnanje novinarjev Mladine". In naštel je tri konkretne primere.
Prvi se nanaša na članek Pravi in nepravi zgodovinarji, ki je bil objavljen marca, v njem pa je kolega Peter Petrovčič pisal o okrogli mizi, ki bi se zgodila ob 60. letnici ajdovske vlade, a je bila nato odpovedana. Neuradno zato, ker naj bi ajdovski župan od vlade dobil navodilo, katera zgodovinarja bi morala sodelovati na prireditvi. Novinar je želel informacijo preveriti, zato je Pavlina vprašal, ali drži, da je bila prireditev odpovedana zaradi vladnega navodila o primernih zgodovinarjih. Pavlin na konkretno vprašanje ni odgovoril, je pa med drugim zapisal, "vprašanje o okrogli mizi v Ajdovščini je tendenciozno in zavajajoče". Citat smo objavili v Mladini. Kaj pa je zmotilo vlado? Da je novinar parafraziral svoje vprašanje oz. da je "prikrojil vprašanje in besedilo g. Pavlina navedel kot odgovor na Mladinino vprašanje '... ali je bila Občini Ajdovščina s strani vlade predlagana sestava sodelujočih zgodovinarjev na okrogli mizi?'" Kljub temu vlada ni izkoristila pravice do popravka ali odgovora na članek, ki bi ga v Mladini po zakonu morali objaviti. Namesto tega je Pavlin poklical novinarja in mu povedal, da mu bo poslej na vprašanja odgovarjal v zakonu določenem enotedenskem roku. Čeprav v zakonu o medijih takšnega določila sploh ni.
Drugi primer, ki ga je navedel Virant, se nanaša na članek Minister Drobnič ne mara žensk, ki je bil objavljen maja, v njem pa novinar ugotavlja, da so bile sekretarke oz. direktorice direktoratov na tem ministrstvu doslej ženske, v času ministrovanja Janeza Drobniča pa so položaje prevzeli moški. Ministrstvo mu je med drugim odgovorilo, "da bo minister Drobnič pri izbiri med primernimi kandidati ... upošteval predvsem njihovo strokovnost in bo v svojo najožjo ekipo z veseljem sprejel tudi sodelavke". Novinar pa se je na račun obstoječe situacije na koncu, v rubriki Manipulator, pošalil: "In moški so (kakopak) bolj strokovni." Pripombo na ministrstvu ocenjujejo kot zavajajočo in tendenciozno. Pravice do popravka ali odgovora na članek pa tudi v tem primeru niso izkoristili.
Tretji primer naj bi zabeležili na ministrstvu za šolstvo in šport, kjer trdijo, da se je naša novinarka "neresnično predstavljala kot izvajalka ankete in na ta način poskušala pridobiti odgovor predsednice sveta staršev ene od slovenskih osnovnih šol". Podatek o lažnem predstavljanju ne drži. Kolegico Ksenijo Hahonino je na njen mobilnik poklicala predsednica sveta šole OŠ Pinka Tomažiča iz Kopra Karmen Jakomin Kostric, in sicer potem, ko je novinarka na šoli pustila sporočilo, da želi govoriti s predsednico sveta šole, sindikalno zaupnico in predstavnikom sveta staršev. V začetku pogovora se je Mladinina novinarka predstavila z imenom in priimkom, dejala je tudi, da želi govoriti v zvezi s člankom, ki ga je tisti teden napisala za Mladino. Med intervjujem je Jakominova še enkrat vprašala: "Za kateri časopis že delate?" Novinarka ji je odgovorila: "Za Mladino, gospa, za Mladino." Po pogovoru je Jakominova še enkrat poklicala novinarko, češ da je razgovor potekal prehitro. Novinarka ji je povzela glavne točke intervjuja, ter zagotovila, da ji bo pred objavo njene izjave poslala v avtorizacijo. Jakominova je le nekaj ur zatem šolskemu ministru Milanu Zveru, koprskemu županu in našemu uredniku poslala pismo, v katerem je izjavila, da je prejela klic novinarke Ksenije, ki je informacije pridobivala pod krinko anketarke. Nerazumljivo je, zakaj je predsednica sveta navedla takšen podatek. Morda zato, ker se je Jakominova z novinarko "zaklepetala" o internih dogajanjih na šoli, pri čemer je omenjala imena in priimke zaposlenih. Ksenja Hahonina je pojasnilo, v katerem je zanikala navedbe Jakominove, poslala Jakominovi, koprskemu županu in tudi šolskemu ministrstvu. Nihče od naslovnikov, ki so prejeli pojasnilo, nanj ni reagiral.
To so torej očitki ministra Viranta. Pred seboj imamo tri primere, od katerih se bosta zdela dva marsikomu prenapihnjena, eden pa temelji na neresničnih informacijah. Res je sicer, da nihče ni nezmotljiv. A v naštetih treh primerih ni nihče od vladnih uslužbencev od Mladine zahteval, naj zapisano popravimo, čeprav bi to v skladu z ustavo in zakonom o medijih lahko storil. Mimogrede, na Mladini smo na pamet zbrali najmanj dvakrat toliko primerov, ko smo imeli težave pri pridobivanju informacij s strani vlade.
Ministrovi argumenti
Odgovore ministra Gregorja Viranta objavljamo v celoti
1. Prosim Vas, da navedete konkretna neprofesionalna ravnanja Mladine, zaradi katerih naj bi g. Pavlin ravnal v afektu.
Gospod Jernej Pavlin me je seznanil, da je kot tiskovni predstavnik Vlade RS v komunikaciji z Mladino večkrat zaznal nekorekten odnos ter neprofesionalno ravnanje novinarjev Mladine, kar sem v svoji izjavi na TV Slovenija 12. 6. 2005 tudi povzel.
Konkretno lahko navedem naslednje primere:
Novinar Peter Petrovčič je na g. Pavlina dne 15. 3. 2005 naslovil vprašanji, ki ju citiramo:
"1. Ali je res, da je sedaj že odpovedana okrogla miza v Ajdovščini na temo 'ajdovska vlada' 5. maja (ki jo je pod patronatom župana občine Marjana Poljšaka organizirala zgodovinarka Irene Mislej), bila odpovedana zato, ker je župan Poljšak od vlade (od enega izmed sekretarjev) dobil navodilo, katera zgodovinarja morata na okrogli mizi sodelovati, da jo lahko ga. Mislej organizira?
2. Zakaj takšno početje, zakaj narekovanje, kakšne morajo izgledati okrogle mize ali pa jih ne bo?"
G. Pavlin je novinarju odgovoril naslednje:
"Vprašanje o okrogli mizi v Ajdovščini je tendenciozno in zavajajoče. Okroglo mizo v Ajdovščini namreč pripravlja župan Poljšak in ne Vlada RS. Gospod Poljšak se je obrnil na vlado za finančno pomoč pri pripravi okrogle mize."
Iz članka v Mladini z dne 21. 3. 2005 z naslovom Pravi in nepravi zgodovinarji, na str. 25, je razvidno, da je novinar prikrojil vprašanje in besedilo g. Pavlina navedel kot odgovor na Mladinino vprašanje "... ali je bila Občini Ajdovščina s strani vlade predlagana sestava sodelujočih zgodovinarjev na okrogli mizi?"
Drug primer, ki nakazuje na neprofesionalno ravnanje Mladine, navajam v nadaljevanju:
Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je prejela vprašanja novinarja Mladine, ki ju citiramo:
"1. Zakaj je večina direktorjev še v. d.? Kdaj bo njihov mandat nastopil? Kdo so bili prejšnji direktorji in zakaj so zamenjani ter kdaj?
2. Zakaj med direktorji direktoratov ni nobene ženske? Ali niso dovolj dobro usposobljene za to delo? Zakaj so bile prejšnje direktorice zamenjane? Ali so slabo opravljale svoje delo?"
Aleksandra Klinar Blaznik je novinarju odgovorila naslednje:
"Lep pozdrav,
v zvezi z vašimi vprašanji vam sporočam, da so mandati državnim sekretarjem z imenovanjem nove vlade po samem zakonu prenehali. Minister Drobnič je ob nastopu funkcije ministra imenoval v. d. generalnih direktorjev direktoratov. Razpisi za vseh pet generalnih direktorjev so bili že objavljeni (zadnji - za položaj generalnega direktorja direktorata za invalide je bil objavljen v aprilu). V tem času je bil že imenovan generalni direktor direktorata za socialne zadeve, za ostale direktorate postopki imenovanja še potekajo. Ob tem poudarjamo, da bo minister Drobnič pri izbiri med primernimi kandidati (ki jih predlaga posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet) upošteval predvsem njihovo strokovnost in bo v svojo najožjo ekipo z veseljem sprejel tudi sodelavke."
Mladina je dne 30. 5. 2005 na strani 11 objavila članek z naslovom Minister Drobnič ne mara žensk, v katerem je že naslov diametralno nasproten od navedbe, ki so mu jo posredovali iz ministrstva. Na koncu prispevka pa je novinar zavajajoče in ponovno tendenciozno izpostavil zaključke, ki so povsem nerealni, saj po stavku, da bo minister v svojo najožjo ekipo z veseljem sprejel tudi sodelavke, zaključi "In moški so (kakopak) bolj strokovni".
Tretji primer so 24. 5. 2005 zabeležili na ministrstvu za šolstvo in šport, ko se je Mladinina novinarka neresnično predstavljala kot izvajalka ankete in tako poskušala pridobiti odgovor predsednice sveta staršev ene od slovenskih osnovnih šol. Slednja je o nekorektnem ravnanju novinarke obvestila tako ministra dr. Milana Zvera kot tudi odgovornega urednika Mladine Janija Severja.
2. Glede na to, da niste govorili o domnevno neprofesionalnih ravnanjih Mladine, Vas prosim, da navedete konkretna ravnanja Mladine, ki ste jih sami ocenili za neprofesionalna.
Povsem jasno je, da v prejšnji točki navedeni primeri neizpodbitno izkazujejo neprofesionalna ravnanja in delovanje novinarjev Mladine, ki očitno ne spoštujejo etičnega kodeksa novinarjev.
Če trdite, da zgoraj navedeni primeri niso resnični, vas seveda prosim, da me o tem obvestite in lahko bomo skupaj preverili navedene trditve. Če pa ne zanikate navedenih dogodkov, vendar odgovorni urednik in drugi uredniki ter novinarji Mladine kljub temu menite, da so vsa zgoraj opisana ravnanja profesionalna in v skladu s profesionalno novinarsko etiko, bi me takšno stališče in podrobno pojasnilo seveda zanimalo. Če namreč na podlagi jasnih pravnih in etičnih pravil lahko pridemo do tako različnih mnenj, bi morda veljalo o tem organizirati tudi strokovni posvet oziroma javno predstavitev mnenj.
3. Zakaj se niste odzvali na konkretna ravnanja Mladine, ki ste jih ocenili za neprofesionalna, čeprav imate v skladu z zakonodajo pravico do odgovora?
Težko ocenim in pravzaprav tudi ne razpolagam z informacijami, če so se posamezni organi ob neprofesionalnem ravnanju odločili ali ne za zahtevo po objavi popravkov.
Sam sem se v konkretnem primeru takšnega vašega ravnanja, ki se mi je v letu 2000 pripetil še kot strokovnjaku, zaposlenem na takratni Visoki upravni šoli, odzval z obširnim pojasnilom. Mladina je namreč 29. 5. 2000 objavila članek Brejčev zet - neodvisni strokovnjak, v katerem sta novinarja Gregor Cerar in Iztok Klemenčič precej prikrojeno zapisala del telefonskega pogovora, iz česar je mogoče sklepati, da je bil pogovor sneman, o čemer nisem bil predhodno obveščen, kar je protipraven poseg v zasebnost. Obenem je bila objavljena tudi fotografija iz knjige Vmesni čas, za kar novinarja nista pridobila nikakršne odobritve, kar pomeni, da je šlo tudi za kršenje avtorskih pravic. Novinarja sta telefonski pogovor zabeležila v delu in na način, s katerim sta verjetno želela javno oblatiti tako mene kot tudi celotno družino, in mi tendenciozno pripisala celo sorodstvene vezi z go. Ireno Virant, kar je dokazljivo neresnično.