RTV Slovenija / Referendum za javno razpravo

Zdelo se je, da bomo priča še eni povsem predvidljivi seji parlamenta. Takšni maratonski, na kateri bodo opozicijski poslanci govorili do onemoglosti, na koncu pa bodo veliko bolj molčeči koalicijski poslanci zavrnili vse njihove predloge. In hkrati sprejeli izključno svoje ideje. Na dnevnem redu poslancev se je namreč znova znašel predlog novega zakona o RTV Slovenija, za katerega je dala koalicija doslej jasno vedeti, da ga namerava sprejeti karseda hitro ter v natančno takšni obliki, kot si jo je zamislila sama. Ne glede na vse kritike.

Pa le ni bilo čisto tako. V četrtek zjutraj, tik pred bi se morala začeti maratonska seja, je namreč neomajne branitelje RTV-zakona razburila neprijetna vest. Ovira, zaradi katere se bo, kot kaže, bliskovito sprejemanje RTV-zakona zaustavilo. Vsaj za nekaj časa ... V parlament je bila namreč vložena pobuda za zbiranje podpisov, s pomočjo katerih bi izvedli referendum proti vladnemu predlogu RTV-zakona. Pobudo je v imenu 1283 volilcev vložil Marjan Sedmak, nekdanji novinar Dela in predsednik Društva novinarjev Slovenije, ki danes predseduje zvezi ljubljanskih upokojencev. Upokojence pa kot eden od članov, ki so imenovani s strani civilnodružbenih organizacij, zastopa tudi v Svetu RTV Slovenija. Za novico četrtkovega jutra, ki je popolnoma zasenčila nadaljnje RTV-aktivnosti v parlamentu, je torej poskrbel človek, ki ni nepoznavalec razmer na nacionalki.

Prav nič presenetljivo ni, da se je Sedmak v referendumski pobudi lotil ravno ključnih novosti, ki bi jih prinesel vladni predlog RTV-zakona. Volilce želi namreč vprašati, ali se strinjajo s tem, da bi se z novim zakonom vprašanje vodstvenih organov RTV uredilo tako, da bi se pravica civilne družbe, ki zdaj imenuje večino predstavnikov v teh organih, prenesla v roke parlamentarne večine. Vprašal pa bi jih tudi, ali se strinjajo s tem, da bo oblast spet nadzorovala javno RTV, namesto da bi javna RTV nadzorovala oblast.

Zakaj pa se je Sedmak sploh odločil za zbiranje podpisov? Pravi, da se je za to po eni strani odločil zato, ker se ne le on, pač pa tudi njegovi kolegi čudijo, kako malo so sami novinarji z RTV-ja naredili zase. Čeprav gre v tem primeru ravno zanje. Ogorčen je tudi nad tem, da je vladna koalicija preprečila javno razpravo o tem zakonu, s čimer "pod krinko demokratičnosti kaže svojo golo pest". Glasove, ki jih je v četrtek predal v parlament, je zbral v štirih delovnih dneh, med njegovimi podporniki pa je najti denimo Rudija Rizmana, Boža Repeta, Matjaža Kmecla, Braca Mušiča, Bogdana Osolnika, ... Kot pravi Sedmak, je podpornikov še več, saj so ga nekateri šele pozneje opozorili, da za zbiranje popisov sploh niso vedeli. Sicer pa podpora, ki jo Sedmaku izrekajo kritiki vsebine in predvsem načina sprejemanja novega RTV-zakona, ni presenetljiva. Prav referendumska pobuda naj bi bila namreč tako rekoč edini ukrep, s katerim bi bilo mogoče vsaj začasno zaustaviti bliskovito sprejemanje RTV-zakona. Tudi če bi referendum pozneje padel ... "Glavni namen zbiranja glasov ni zmaga na referendumu, ampak temeljita razprava o RTV, ki jo vladna koalicija nenehno zavrača," pravi tudi Sedmak.

Povsem razumljivo je, da je Sedmakova pobuda v četrtek zjutraj razburkala parlament. Seja, na kateri je bila napovedana druga obravnava zakona o RTV, pa se je kljub temu začela ob napovedani uri. Poslanci LDS in SD so sicer zahtevali, da bi zaradi pobude sejo preložili. Tako kot so to storili pred dvema letoma, ko so sindikati ob podpori takratne opozicije v parlament vložili pobudo za zaprtje trgovin ob nedeljah. A takratni opozicijski poslanci, ki so danes poslanci vladnih strank, so ta predlog gladko zavrnili. Referendumsko pobudo so označili za še en poskus zavlačevanja. Poslanci LDS in SD so zato iz protesta zapustili dvorano, ostali pa so tiho in hitro (z izjemo nekaj protestov SNS) nadaljevali z drugo obravnavo. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba je sicer menila, da je to dopustno, češ da lahko referendumska pobuda blokira le tretjo obravnavo RTV-zakona. Franc Žnidarčič iz Desusa je vseeno samokritično ugotovil: "Naš argument v tem trenutku je predvsem večina." In res, ker poslancev LDS in SD, ki bi razpravo gotovo raztegnili na osem do deset ur, ni bilo v dvorani, je bila seja zelo kratka. Vsi predlogi LDS in SD so bili zavrnjeni. Vsi predlogi koalicije pa gladko sprejeti. Od parlamentarnega kanala do tega, da bi 16 civilnodružbenih članov Programskega sveta imenoval parlament, in tega, da bi Nadzorni svet prevzel nekaj novih funkcij, čeprav bi s tem nadziral sam sebe.

Druge obravnave RTV-zakona torej referendumska pobuda ni zaustavila. Skoraj gotovo pa bo pobuda zaustavila tretjo, finalno obravnavo zakona, ki si jo želi koalicija izpeljati še pred parlamentarnimi počitnicami. Seveda zato, da bi se lahko potem že jeseni lotili zakona o medijih. Do finalne obravnave novega RTV-zakona lahko pride v juliju le še v primeru, če bi predsednik parlamenta France Cukjati Sedmakovo pobudo povsem zavrnil. To pa je malo verjetno. Bržkone bo moral Cukjati pobudo požegnati, Sedmaku pa najverjetneje naložiti, naj jo dopolni in popravi. Tudi sam Sedmak ne pričakuje, da se bodo v parlamentu kar takoj strinjali z vsebino predlaganih referendumskih vprašanj. "Ampak predsednik DZ bo moral verjetno zahtevati, naj pobudo popravim oziroma dopolnim. Naslednji korak pa je ustavni spor. In če mi bo dalo ustavno sodišče prav, ne dvomim več o svoji poti in ne dvomim tudi o zmagi." Če bo Cukjati že v ponedeljek požegnal zbiranje podpisov za razpis referenduma, bo moral Sedmak v 30 dneh zbrati 40.000 podpisov somišljenikov.