ministsrvo za šolstvo / Zver bo plačal 40.000 SIT

Ko je na zadnji tiskovni konferenci na ministrstvu za šolstvo in šport novinarjem zmanjkalo vprašanj in so se udeleženci začeli pripravljati na odhod, se je rutinski tok tiskovke zasukal v nasprotno smer. Kajti vprašal je sam Milan Zver, ki se je obrnil proti moji malenkosti: "Ali ste vi mene ovadili?" Ministru Zveru je namreč Mladina zastavila šest vprašanj o danes že razvpitih neimenovanjih ravnateljev. Pri tem smo predvsem hoteli dobiti odgovore, kaj je vodilo ministra pri odločanju za eno negativno - OŠ Beltinci - in eno pozitivno soglasje - OŠ Muta - v postopku imenovanja ravnateljev.

Potem ko smo ministrstvo večkrat opozorili, da bi radi odgovore, smo od predstavnice za stike z javnostjo Mihaele Praprotnik dobili naslednje "pojasnilo": "Kar zadeve vprašanj, ki so bila naslovljena na ministra dne 12. 5. 2005, sporočam, da minister nanje ne bo odgovarjal." Ker ministrova "molčečnost" ni stvar njegovega razpoloženja, ampak je urejena z zakonodajo, natančneje s 45. členom Zakona o medijih, smo ga prijavili Inšpektoratu RS za medije in kulturo. V zakonu pač piše: "Posamezniki, ki opravljajo javne funkcije,(...) ter druge pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo, morajo dajati resnične, popolne in pravočasne informacije o vprašanjih s svojega delovnega področja za objavo prek medijev."

Potem ko sem "krivdo" za prijavo Zveru tudi priznala in poudarila, da če bi minister pravočasno odgovoril, se stvari ne bi zapletle, je Zver dejal: "Odgovorili smo. Zdaj sem pa oglobljen in bom mogel plačati." Po klicu na inšpektorat za medije in kulturo je postalo jasno, da se je minister zmotil ali narobe razumel, kajti ni oglobljen, ampak mu je izrečen samo opomin, poravnati pa bo moral tudi stroške postopka. A gremo po vrsti.

Ko se je pristojni inšpektor Ivan Pal začel ukvarjati s primerom, je najprej ugotovil, da ministrstvo za šolstvo in šport ne razpolaga z aktom, v katerem je določena oseba, ki zagotavlja dostop javnosti do informacij. Taka neurejenost ministrske dokumentacije je v nasprotju z zakonom o medijih, ki pravi, da javne osebe s pravnimi akti uredijo način dajanja informacij za javnost, ter določijo odgovorno osebo, ki zagotavlja javnost dela. Zato je inšpektor izrekel opozorilo in določil rok za odpravo te nepravilnosti.

V nadaljnjem obravnavanju Mladinine prijave je inšpektor ugotovil, da je ministrstvo na vprašanje o domnevnih nepravilnostih, ki so se dogajale na OŠ Beltincev, odgovorilo, češ da še ni zadevnih poročil pristojnih organov. Zato je bil glede tega vprašanja inšpekcijski postopek ustavljen. Tukaj je treba poudariti, da pozneje pristojne službe niso našle nepravilnosti v delovanju nekdanje ravnateljice OŠ Beltinci. Vendar nam ministrstvo teh ugotovitev ni sporočilo, čeprav Mladina vprašanja ni umaknila, in pri tem se lahko sprašujemo, ali ministrstvo namerno zadržuje za vodstvo ministrstva neugodne informacije.

Postopek je bil ustavljen tudi v primeru vprašanj o tem, s kakšno obrazložitvijo je bila sprejeta kandidatura Anite Ambrož za ravnateljico OŠ Muta in s kakšno obrazložitvijo je Milan Zver zavrnil kandidaturo Marice Horvat za ravnateljico OŠ Beltinci. Zakaj inšpektorat meni, da ministru na ti dve žgoči vprašanji ni treba odgovoriti? Če se ne poglabljamo v zakonske globočine - ker razpisni postopek ne zahteva navedbe razlogov, zaradi katerih kandidat ni bil izbran. Niti neizbrani kandidat nima pravice do obrazložitve negativnega soglasja, torej te pravice nimamo niti mediji - je pojasnil Ivan Pal.

Absurdno - v primeru OŠ Beltinci gre za vodstvo največje prekmurske šole, na katero je vpisanih več kot 700 učencev, kar je najmanj 1400 družinskih članov, a ti ne smejo vedeti, zakaj šolo vodi ta ali ona oseba? Tisoči staršev (če vzamemo samo tri sporne primere imenovanja ravnateljev - OŠ Beltinci, Muta, Majde Vrhovnik), da ne govorimo o drugi zainteresirani javnosti, ne morejo vedeti, kdo je pri krmilu šolstva, ker kot piše v obrazložitvi: "Če bi morala biti realizirana pravica javnosti vedeti za razloge za izdajo negativnega soglasja ministra, bi ta pravica po svojem vsebinskem obsegu bila večja od obsega pravic, ki jih neizbranim kandidatom kot strankam v postopku zagotavljajo inštituti postopka, po katerem poteka imenovanje ravnateljic oz. ravnateljev."

Očitno se črka zakona v tem primeru upošteva bolj kot njegov duh. Inšpektorat za medije in kulturo je navsezadnje ugotovil, da ni opravičljivih razlogov za to, da ministrstvo ni odgovorilo le na eno od šestih Mladininih vprašanj, in sicer na: "Zaposleni na OŠ Beltinci so vas prosili za sestanek, vendar do zdaj, čeprav se je o sestanku govorilo v začetku aprila, še niste utegnili. Zakaj?" V zvezi s tem vprašanjem je bil dne 11. 7. 2005 uveden postopek o prekršku zoper odgovorno osebo, tj. zoper ministra Milana Zvera.

Predstavnica za stike z javnostjo pa je po uvedbi postopka Mladini po pošti bliskovito poslala odgovor. Ker so se na ministrstvu hitro odzvali, se je inšpektorat omejil samo na izdajo odločbe o storjenem prekršku, s katero je Milanu Zveru izrekel opomin in mu naložil plačilo stroškov postopka. Strošek, po besedah inšpektorja Ivana Pala, znaša 40.000 SIT. Položnico na ime Milana Zvera je minister očitno že prejel. Čeprav odgovorov na dve vprašanji še zmeraj nismo dobili, upamo, da bo celoten zaplet prispeval k večji transparentnosti delovanja ministrstva.