luka koper / Politizacija pristanišča

Nobenega dvoma ni, da so poslovni rezultati Luke Koper odlični. V zadnjih treh letih so se prihodki iz poslovanja te delniške družbe v večinski državni lasti dvignili z 12,9 na 16,7 milijarde tolarjev, pretovor se je povečal z 9,4 na 12,4 milijona ton, čisti dobiček pa je narasel z 2,9 na 4,1 milijarde tolarjev. Decembra lani je predsednik države Janez Drnovšek z redom za zasluge odlikoval dolgoletnega prvega moža Luke Koper Bruna Koreliča. Julija letos pa je Luka prejela evropsko priznanje za poslovno odličnost. Gre za najbolj prestižno evropsko priznanje, ki ga fondacija European Foundation for Quality Management podeljuje podjetjem za dobro organiziranost in kakovosten sistem vodenja. Po številu zbranih točk se je Luka uvrstila ob bok podjetjem, kot sta Siemens in Nokia. Pa ne gre le za denar in nagrade. Luka je tudi eno tistih slovenskih podjetij, ki v zadnjih dvajsetih letih praktično ni poznalo delavske stavke. Sodeč po lanski anketi so zaposleni zadovoljni tako z delovnimi razmerami kot z osebnimi dohodki. Ob takšnih rezultatih se zdi kakšenkoli poseg v vodstvo družbe nesmiseln. Pameten lastnik pač ne menja konja, ki dobro vleče. A prav to je storila Janševa vlada. Seveda pretkano in po ovinkih: najprej z menjavo petih nadzornikov, nato pa s predlogom o razširitvi uprave z enega na štiri člane. Ker je šlo pri tem za očitno nezaupnico Koreliču, je ta s funkcije predsednika uprave odstopil kar sam.