terorizem / Razstrelivo z Balkana v Evropi

Je v Londonu eksplodiralo hrvaško razstrelivo?

Tomaž Šaunik
MLADINA, št. 33, 19. 8. 2005

© Arhiv Policije

"Petega avgusta so policisti ob 14.45 na mejnem prehodu v Metliki opravili temeljito mejno kontrolo osebnega avtomobila, s katerim se je v Republiko Slovenjo pripeljal 36-letni državljan Hrvaške." Tako se začenja kratko rutinsko poročilo Policijske uprave Novo mesto, ki je bilo objavljeno šele 8. avgusta. Tega dne je o dogodku poročala le spletna stran 24 ur.com, dan kasneje pa so se o njem razpisali tudi hrvaški mediji.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Tomaž Šaunik
MLADINA, št. 33, 19. 8. 2005

© Arhiv Policije

"Petega avgusta so policisti ob 14.45 na mejnem prehodu v Metliki opravili temeljito mejno kontrolo osebnega avtomobila, s katerim se je v Republiko Slovenjo pripeljal 36-letni državljan Hrvaške." Tako se začenja kratko rutinsko poročilo Policijske uprave Novo mesto, ki je bilo objavljeno šele 8. avgusta. Tega dne je o dogodku poročala le spletna stran 24 ur.com, dan kasneje pa so se o njem razpisali tudi hrvaški mediji.

Pri hrvaškem državljanu V. R. so policisti našli 10 kilogramov plastičnega razstreliva, 19 detonatorjev, 22,5 metra hitro goreče vžigalne vrvice, tri dušilce zvoka in dva nabojnika za ostrostrelno puško. Hrvaškega državljana so priprli. Po besedah njegovega odvetnika Igorja Smoleja je V. R. policiji pojasnil, da mu je razstrelivo in orožje ostalo iz domovinske vojne in da je popolnoma pozabil, da ga ima v avtu. Obtoženi naj bi se bil napotil na družinski obisk v Stuttgart. Po pisanju zagrebškega Jutarnjega lista naj bi bil V. R. odšel v Nemčijo, da bi obračunal s "Črnogorci, ki so ubili njegovega strica in še nekega sorodnika".

Hrvaški mediji so dogodek postavili v okvir balkanskih obračunov. Demobilizirani udeleženec vojne na Hrvaškem, ki naj bi se bil zdravil za posledicami PTSP-ja, naj bi bil želel obračunati z neznanimi Črnogorci. Zato se je namenil v Stuttgart, kjer je bil V. R. leta 1969 rojen in kjer živijo njegovi starši. Obtoženi za umor njegovih sorodnikov pa ta čas sedi v nekem črnogorskem zaporu. Na pot čez pol Evrope se je napotil z avtom, polnim razstreliva, ki naj bi bilo pozabljeno že od vojne. Mimogrede, V. R. se je na slovensko mejo pripeljal v belem oplu, ki je vsekakor novejšega datuma kot konec vojne na Hrvaškem.

Nekaj dni po prvem atentatu v Londonu julija letos je v pariškem Mondu Christophe Chaboud, nekdanji vodja francoske protiteroristične enote, opozoril, da je bilo pri "nedavnem atentatu v Londonu uporabljeno razstrelivo, ki je brez dvoma vojaškega izvora. To je zelo skrb zbujajoče. Navadno so teroristične celice uporabljale doma izdelane bombe. Kako so sedaj prišle do vojaških virov? Z območja Balkana, na primer. Zelo verjetno z ilegalnim trgovanjem ali pa celo v povezavi z ljudmi znotraj vojaškega aparata." Po napadih v Londonu je Scotland Yard poslal vsem državam, kjer je registrirana prisotnost plastičnega razstreliva, prošnjo, naj preverijo možnost kraje ali izginotja razstreliva iz vojaških skladišč. Britanci so pač imeli slabe izkušnje s plastičnim razstrelivom še iz časov terorističnih napadov irske teroristične organizacije IRA. Napade so povezovali s pretihotapljenim razstrelivom, ki je bilo pred tem ukradeno na Hrvaškem. O tem je julija letos pisal tudi londonski Times. Omenil je nabavo razstreliva predvsem na območju Srbije.

Povezanost terorističnih napadov, ki jih je IRA izpeljala s plastičnim razstrelivom, ukradenim ali preprodanim na območju zahodnega Balkana, vpelje v zgodbo tudi eno izmed zadnja leta najbolj znanih osebnosti s tega območja, hrvaškega generala Anteja Gotovino. Nekateri dobri poznavalci razmer na Hrvaškem so prepričani, da se za neizprosnim vztrajanjem Velike Britanije glede izročitve Gotovine sodišču v Haagu ne skriva samo načelna doslednost, povezana z izpolnjevanjem meril popolnega sodelovanja Hrvaške s tem sodiščem, niti domnevno namerno oviranje Hrvaške na poti v EU zaradi britanske želje po oblikovanju "balkanskega" svežnja skupaj s Srbijo in Črno goro, Makedonijo, BiH in Albanijo. Razlog naj bi bil uničenje balkanskih virov za nabavo razstreliva, ki so postali aktualni po prekinitvi libijske naveze. Podatki britanskih obveščevalnih služb MI 5 in MI 6 o domnevnih povezavah s trgovci z orožjem z območja zahodnega Balkana vodijo tudi na Hrvaško. Pod krinko iskanja pobeglega generala Gotovine so britanski obveščevalci v dogovoru z Račanovo vlado pravzaprav preiskovali trgovino z orožjem in razstrelivom na Hrvaškem.

Razmere so se zaostrile, ko je bil na parkirišču pred nekim hotelom v zagrebškem predmestju zažgan kombi z vrhunsko opremo za prisluškovanje in sledenje, last britanskih obveščevalcev. Nedolgo za tem je zagrebški tednik, ki je blizu kriminalnim krogom, ki finančno podpirajo pobeg generala Gotovine, objavil seznam imen in slike britanskih obveščevalcev ter dele tajnega dogovora med hrvaško in britansko vlado. Formalno se je ta dogovor nanašal na izsleditev in pregon Anteja Gotovine. Britanski obveščevalci, katerih izsledki so bili tudi med ključnimi viri haaške tožilke Carle del Ponte za pregon Gotovine, so seveda po kratkem postopku zapustili Hrvaško.

Nedavno je hrvaška protiobveščevalna služba v sodelovanju s policijo ugotovila, da je v hrvaškem podzemlju potekala akcija za nabavo večje količine vojaškega materiala, med drugim tudi plastičnega razstreliva. V akciji so priprli enajst oseb, vendar so jih po zaslišanju v začetku julija večino izpustili. Do glavnih naročnikov se pač niso dokopali. Glavni osumljenec R. P. je poskušal nabaviti plastično razstrelivo, protiletalske rakete strela ali igla, ostrostrelne puške in RB-orožje. Britanska policija je že leta 1999 dokazala, da razstrelivo, ki ga je v nekaterih terorističnih napadih uporabila Prava IRA, izvira iz Hrvaške in BiH. Takrat je bilo uporabljeno razstrelivo TNT, s katerim je Prava IRA leta 1999 skušala dvigniti v zrak most Hammersmith v Londonu. Poskus zaradi nestrokovne postavitve razstreliva ni uspel.

Naslednji, javnosti vsaj delno znan dogodek, ki terorizem v Britaniji povezuje z Balkanom, se je zgodil 12. februarja 2003. Takrat so vojaške in protiteroristične enote obkolile letališče Heathrow. Razlog je bilo obvestilo, da je bila v London pretihotapljena protiletalska raketa. Po nepotrjenih podatkih so raketo vrste igla, ki jo je proizvajala nekdanja JLA, dejansko našli v izpraznjeni hiši v neposredni bližini letališča Heathrow. Kar zadeva Francoze, ti terorističnih dogodkov v Veliki Britaniji seveda ne spremljajo zgolj iz radovednosti. Skrbi jih predvsem njihova varnost. Tudi oni so namreč že naleteli na "balkansko orožarsko pot". Letos spomladi so sredi Francije pri rutinskem preverjanju tovornjaka s hrvaškimi registrskimi tablicami in prikolice s tablicami BiH našli dobrih sto kilogramov plastičnega razstreliva. Tri državljane BiH so priprli.

Zaskrbljenost Zagreba ob priprtju hrvaškega državljana s polnim avtomobilom plastičnega razstreliva je zato razumljiva. Odkritje takšne količine plastičnega razstreliva, ki bi zadostovala za zrušitev obeh stolpnic TR v Ljubljani oziroma "celotnega bloka" policije v Novem mestu, kot je v preiskavi prostodušno priznal sam priprti V. R., za Hrvaško vsekakor ne prihaja v najugodnejšem času. Vlada v Zagrebu se namreč neizmerno trudi, vsaj sama zatrjuje tako, da bi z izpolnjevanjem sprejetega akcijskega načrta za izsleditev generala Gotovine, pa tudi s pregonom kriminalnih združb in zmanjšanjem njihovega vpliva na Hrvaškem izpolnila merila za začetek pogajanj z EU. Carla del Ponte že piše poročilo za jesensko zasedanje skupščine OZN, približuje se tudi neformalno srečanje zunanjih ministrov EU v začetku septembra v Newportu, kjer naj bi poleg Turčije ponovno obravnavali tudi Hrvaško. Predsedujoča EU to polletje pa je Velika Britanija. Zaskrbljenost Zagreba je brez dvoma utemeljena.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: