oblast / Komandne linije slovenskega gospodarstva

Ko je Janez Janša prevzel vajeti izvršne oblasti v svoje roke, bi lahko predhodnici, Liberalni demokraciji Slovenije, v znak hvaležnosti postavil kapelico. Struktura oblasti, ki jo je ducat let postavljala LDS, je namreč političnemu realistu Janševega kova omogočila, da z volilno zmago ne obvladuje zgolj parlamenta in vlade, pač pa lahko z dobro organizirano koalicijo posega na ozemlje, ki je vsaj navidez izgledalo kot bolj ali manj avtonomen vir družbene moči. Za kaj gre? Oblastni mehanizmi, ki jih je postavila prejšnja vladajoča koalicija, se ne končajo s pisanjem zakonov ali delitvijo proračunskega denarja. Enako pomembni so tudi vzvodi oblasti, ki vladajoči koaliciji omogočajo globoke posege v gospodarsko strukturo. Politični analitiki, ki so blizu sedanjemu predsedniku vlade - dr. Peter Jambrek, denimo - so pred leti ugibali, ali v Sloveniji obstaja omrežje medsebojno povezanih korporacij, ki so skupaj finančno dovolj močne, da bi si prizadevale kupiti vlado. Vlado bi si kupile enostavno: tako, da bi kupile stranke in medije. Pač - z denarjem za volilno kampanjo lahko korporacije usodno vplivajo na rezultat volitev. Z nadzorom medijev lahko dodatno vplivajo na javno mnenje. Vendar lahko to razmišljanje obrnemo tudi na glavo. Ali obstaja možnost, da bi politične stranke prevzele korporacije? Ali obstajajo mehanizmi, ki politični eliti omogočajo vstop v svet kapitala? Tako kot obstaja hipotetična možnost, da si korporacije z izdatnimi finančnimi injekcijami v strankarske volilne kampanje kupijo vpliv v politiki, obstaja tudi hipotetična možnost, da stranke prek vzvodov oblasti, ki jih ima vlada, posežejo v svet kapitala. Ker je bilo za socializem značilno, da je bila ekonomska elita podrejena politični, se zdi možno, da bi se tak model ohranil tudi v kapitalizmu.