referendum / Razkrite strategije

Minuli teden so se po počitniškem oddihu, ki so si ga privoščili politiki, začele priprave na referendum o novem zakonu o RTV Slovenija. Čez mesec dni, 25. septembra, bomo volivci odločali o tem, kaj menimo o razvpitem RTV-zakonu, ki ga je nedavno sprejela vlada. Odločali bomo o tem, ali zakon podpiramo ali mu nasprotujemo. Predlagatelji referenduma, poslanci LDS in SD, trdijo, da je zakon izredno slab. Njihov glavni argument je, da bo zakon iz javnega RTV-servisa naredil RTV, ki bo povsem podjarmljena vladi. Vladajoča koalicija si je namreč z novim zakonom med drugim podelila tudi pravico, da bo po svojem okusu imenovala praktično celotno vodstvo RTV. Do zakona so kritični tudi številni domači in tuji medijski strokovnjaki. Vladajoča koalicija kljub temu še vedno vztraja, da je njen zakon odličen. Nasprotnikov zakona pa se otepa z ignoranco. Ob sprejemanju novega zakona o RTV je tako kritike preprosto preslišala in na koncu sprejela skoraj povsem enak zakon, kot si ga je že v osnovi zamislil Branko Grims s somišljeniki. Prav zato je pred nami referendum.

Predreferendumskega dela se je zdaj formalno lotila le Republiška volilna komisija. Politiki bodo kampanjo, v kateri jim bo dovoljeno tudi prepričevanje volivcev s plačanimi oglasi, uradno začeli ta četrtek. A neformalna kampanja se je že začela. Za otvoritev je poskrbel kar poglavar slovenske RKC Alojz Uran, ki med maševanjem ob Marijinem vnebovzetju ni mogel mimo slovenskih medijev. Referenduma se sicer ni dotaknil, je pa vernikom le namignil, kdo naj bi imel prav, ko je navdušeno podprl vladne ideje o pluralizaciji medijev. Referendum o RTV-zakonu se je znašel tudi sredi slovensko-hrvaških odnosov. Med izgovori, ki jih je ponudil premierov kabinet, da bi opravičil nenadno odpoved udeležbe Janeza Janše na nogometni tekmi med Hrvaško in Brazilijo, se je namreč znašla prezasedenost, menda tudi z RTV-referendumom ...

Za informiranje o referendumu so sicer ves teden skrbeli poslanci. Najbolj pompozno je bila napovedana tiskovna konferenca koalicije z naslovom "Poslanske skupine vladajoče koalicije za boljši program RTV Slovenija", na kateri smo izvedeli, kako namerava koalicija braniti svoj zakon. Namreč s trditvijo, da volivcev tako ali tako ne zanima, kdo vodi RTV, temveč jih zanimata le pozitivno poslovanje in kvaliteten program, le-to pa naj bi prinesel novi zakon. Čeprav sploh ni jasno, kako, in čeprav se politiki sploh ne bi smeli vtikati v program RTV ... Volivce bodo skušali prepričati tudi, da novi zakon RTV-ja ne bo povsem spolitiziral, ker je takšen že zdaj. To naj bi, kot trdi Jože Tanko (SDS), dokazovalo Kocijančičevo vodenje Sveta RTVS, SMS-sporočilo Toneta Anderliča in javno dopisovanje Pahor-Rop ... Franc Žnidaršič (DeSUS) pa je medtem priznal, da gre zakonu res "teoretično lahko očitati možnost, da bi vladajoča koalicija imenovala le svoje ljudi v Programski svet". A je dodal, da v njegovi stranki v skladu s koalicijskim duhom "verjamemo, da se to ne bo zgodilo".

Koalicija bo v kampanji stavila tudi na mantro, da RTV-zakon res ni tema, zaradi katere bi se skliceval referendum. Jakob Presečnik (SLS) je celo izjavil, da je "škoda časa in energije za referendum", ker je mnogo bolj "življenjsko pomembnih tem". A teh tem koalicijski predstavniki nato nikakor niso znali našteti. Marjeta Uhan (NSi) je postregla z zgodbo o tem, kako jo je obiskala neka ravnateljica, ki ji je potarnala, poglej, 620 milijonov bo šlo za referendum, s tem denarjem bi lahko mi dobili novo šolo. Le koliko šol bi lahko zgradili z denarjem, ki je šel za številne referendume, ki sta jih sta podpirali SDS in NSi in na katerih se je odločalo o tako neverjetnih temah, kot so prepoved oploditve samskih žensk z biomedicinsko pomočjo, zaprtje trgovin ob nedeljah, agitiranje proti izbrisanim ... "Ti so bili bolj pomembni, ker so ljudje pokazali, da so proti takšnemu razmišljanju," je ugovarjala Uhanova. Ja, pokazali so, da so proti pravicam neke skupine ljudi. Podobna razmišljanja kot četverica je pozneje pokazal predsednik NSi Andrej Bajuk, ki se v bitko podaja s trditvijo, da novi zakon o RTV Slovenija prinaša večjo medijsko pluralizacijo.

Predlagateljem referenduma, ki so prepričani o nasprotnem, se zdijo takšne izjave cinične. Prva se je v kampanjo podala Majda Potrata (SD) in glede na to, da je bil RTV-zakon sprejet brez razprave z opozicijo in civilno družbo, referendumsko pobudo označila za "preizkušnjo za demokracijo". Predsednika stranke Pahorja, avtorja zloglasnega pisma proti referendumu, pa je okrcala, da na dogajanje v Sloveniji gleda iz evropske distance in "nima vpogleda v kruto realnost parlamentarnih debat". Potrata je nato skupaj s poslancema LDS Majdo Širca in Jožefom Školčem pisala predsedniku parlamenta Francetu Cukjatiju in ga pozvala, naj za mnenje o zakonu, če že domači stroki ne zaupa, povpraša neodvisne strokovnjake iz Sveta Evrope. Prošnjo z isto vsebino je trojica nedavno naslovila že na pisca zakona Branka Grimsa, sicer šefa parlamentarnega odbora za kulturo, a jim ni odgovoril. Nič boljše ne kaže s Cukjatijem. V njegovem kabinetu pravijo, da bo do konca meseca na dopustu. Trojici pa so celo svetovali, naj se na Svet Evrope obrne sama, če misli, da je to potrebno. Problem je v tem, da se lahko na Svet Evrope obrne le inštitucija, ne pa posamezniki. Grims se je nato v petek popoldne le odzval. Izgovoril se je, da je zahtevo poslancev LDS in SD "pravno brezpredmetna", ker nima podlage v zakonodaji. Se mar koalicija boji mnenja neodvisnih strokovnjakov? Eden izmed predstavnikov Sveta Evrope je namreč zakon (v osebnem imenu) že raztrgal kot "recept za katastrofo".

Ali bodo nasprotniki in zagovorniki RTV-zakona od četrtka dalje posegli tudi po tv- in jumbo oglasih, še ni povsem jasno. Koalicijska četvorka se je pohvalila, da vlada za referendum ne bo porabila niti tolarja davkoplačevalskega denarja, ker bodo račun poravnale koalicijske stranke. Pozneje so se popravili, da bo šlo iz proračuna za referendum 620 milijonov, ker toliko pač stane izvedba referenduma. Koalicija naj bi stavila predvsem na terensko prepričevanje volivcev. LDS in SD načrtov še nista razkrili. Gotovo pa bi lahko v kampanji izkoristili velik potencial za prepričevanje volivcev, ki ga predstavlja do zakona kritična medijska stroka.