korupcija / Seznam 97

Pred tednom dni je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos javnosti posredoval seznam 97 funkcionarjev, ki komisiji niso prijavili svojega premoženjskega stanja. Seznam je sprožil vrsto debat, hkrati pa je tudi, kar je najbolj pomembno, vzgojno vplival na tiste, ki so komisiji poslali nepopolne prijave premoženja, in tudi na nekatere grešnike s "seznama 97". V dneh za objavo seznama grešnikov smo v medijih poslušali posameznike s seznama, ki so javnosti predstavljali svoje argumente in izgovore. Spet so se oglasili tudi pripadniki strank vladajoče koalicije in ponovili, da so zavezani zakonom in ne "neki komisiji", sploh pa da je treba komisijo ukiniti.

Objava seznama 97 je kljub temu pokazala, da komisija ni brez pomena. Argument proti ukinitvi in v prid dela komisije pa se je pravzaprav najjasneje pokazal po objavi. Kos je namreč ob objavi prvega seznama za konec tedna napovedal še objavo seznama tistih, ki so komisiji poslali nepopolne prijave premoženja. Najprej je bilo rečeno, da bo drugi seznam posredovan javnosti v sredo ali četrtek, nato se je rok prestavil na petek, za tem pa kar na torek. Spet se je torej začela zgodba o prestavljanju rokov. Prvi rok za oddajo prijav premoženja je bil 28. februarja, rok za dopolnitve je potekel 16. maja, potem pa je komisija k sodelovanju povabila še organe, v katerih so zaposleni neposlušni funkcionarji, in za nepreklicno zadnji rok postavila 16. avgust. A tokrat se je datum razgrnitve drugega seznama prestavljal iz drugačnih razlogov. Če je šlo v prvem primeru za prestavljanje rokov zaradi neposlušnosti pri oddaji prijav zavezanih funkcionarjev, je šlo tokrat za čakanje prav zaradi povečane poslušnosti donedavno neposlušnih. V prvi vrsti tistih, ki so komisiji oddali nepopolne prijave premoženjskega stanja in pa tudi tistih, ki prijav sploh niso oddali. Od objave seznama 97 v ponedeljek do četrtka, torej v treh dneh, je komisija prejela kar 29 dopolnitev nepopolnih prijav, kar predstavlja znatno zgostitev. Poleg tega je komisija v tem času prejela tudi šest novih prijav premoženja, ki so tako seznam 97 spremenile v seznam 91. Do torka pa je ostalo še kar pet dni.

Objava seznama neposlušnih 97 funkcionarjev je blagodejno vplivala na uporne funkcionarje in dokazala, da protikorupcijska komisija vendarle nekaj šteje. Med tistimi, ki so se uklonili zahtevam komisije, je namreč gotovo zajeten del tistih, ki so vse do objave seznama zatrjevali, da komisije sploh ne potrebujemo. To pa je tudi najlepši dokaz smotrnosti komisije, ki je tudi v svetovnem merilu ena izmed učinkovitejših. Drago Kos pravi: "Mi vsekakor ocenjujemo, da delo naše komisije dosega svoje namene tudi v praksi. Naj povem, da je že bila junija, ko je manjkalo še 5,06 % prijav, Republika Slovenija (torej komisija) na Svetovnem forumu o korupciji v Braziliji na okrogli mizi, ki se je ukvarjala s prijavami premoženjskega stanja, izpostavljena kot neverjetno učinkovita pri zbiranju teh prijav."

Najbolj znano ime s seznama grešnikov je sicer dr. Franc Grad, ki se je na njem znašel kot član Republiške volilne komisije. Sicer je Grad predstojnik katedre za ustavno pravo ter član komisije za študijske zadeve na ljubljanski Pravni fakulteti. Prav zato, ker je profesor prava na fakulteti in strokovnjak za pravno področje volitev, je njegovo ime v javnosti toliko bolj odmevalo. Grad je sicer na dopustu, je pa javnosti takoj po objavi seznama sporočil, da po njegovem funkcija, ki jo opravlja, ne bi smela biti med tistimi, za katere je prijava premoženja obvezna.

Poleg njega izstopata še dva podžupana. Jožef Kmetič iz občine Pesnica je bil kandidat ene izmed neodvisnih list, Marjan Ravnik iz občine Bohinj pa je z mesta podžupana in mesta občinskega svetnika odstopil že 1. marca letos in mu zatorej protikorupcijski komisiji ni bilo več treba poročati. Vsi ostali s seznama so občinski svetniki, med njimi je najbolj znano ime Janka Zakeršnika, koroškega poslovneža, ki je leta 2002 kandidiral na listi Desusa. Zakeršnik je med drugim solastnik mariborskega in slovenjegraškega letališča, pa podjetij Prevent in Koroški holding, ter tudi soustanovitelj in direktor podjetja Eurocity. Znan pa je tudi po tem, da je zaradi njihovih prispevkov tožil več novinarjev, nazadnje Mira Petka.

Naslednji širši javnosti bolje znani posameznik je še Anton Bergauer, nekdanji minister za promet in zveze, sedaj pa občinski svetnik SLS v Račah, ki je za TV Slovenija na dan objave seznama povedal: "V letu 2002, ko sem bil povabljen, da kandidiram za občinskega svetnika, to ni bila obveza."

Sicer pa na seznamu glede na strankarsko pripadnost najbolj izstopa Slovenska ljudska stranka, izmed 97 grešnikov jih je kar 19 članov SLS, kar je 19,6 %. Zato smo se za podrobnejše informacije o razlogih za takšno stanje obrnili na sedež SLS. Rok Ravnikar iz odnosov z javnostmi SLS je poslal naslednji odgovor: "Glede na to, da smo bili na lokalnih volitvah 2002 kar uspešni - 488 svetnikov od 3214 oz. 15 % - ta delež ne odstopa veliko od deleža ostalih strank." Podatki Republiške volilne komisije o volitvah občinskih svetnikov so drugačni, SLS je na volitvah dobila zgolj 9,98 % glasov, po razdelitvi mandatov se jim je številka sicer malce povečala, a le na 13,47 %. Prav tako negativno izstopa tudi Stranka mladih Slovenije. Na seznamu grešnikov so dosegli "zavidljiv" rezultat 8,2 %, po podatkih RVK pa so leta 2002 na volitvah dosegli 4,46 % glasov, po razdelitvi mandatov celo le 4,43 %.

Na drugi strani pa pozitivno izstopata NSi in tedanja ZLSD. Sedanji Socialni demokrati so pred tremi leti na volitvah dobili 10,71 % glasov, po razdelitvi mandatov pa 9,51 %. Na seznamu 97 je le 2 % njihovih članov. 2 % je na tem seznamu tudi članov NSi, ki je na zadnjih lokalnih volitvah dosegla 8,3 % glasov, po mandatih pa 9,22 %

Ostale stranke in neodvisne liste so na seznamu zastopane v približno enakem odstotku kot na zadnjih lokalnih volitvah.

Razlogi za neprijavo so verjetno različni, so pa skrivači tudi taki z zajetnimi kupčki delnic uspešnejših slovenskih podjetij, precejšen odstotek pa je tudi takih, ki poleg funkcije občinskega svetnika s svojimi podjetji ali s.p.-ji tako ali drugače poslujejo v svojih občinah.