referendum / Strah pred neodvisnimi strokovnjaki?

Minuli teden se je tudi uradno začela kampanja pred referendumom, na katerem bomo 25. septembra odločali, ali se strinjamo z novim zakonom o RTV Slovenija ali ne. Predlagateljici referenduma, LDS in SD, sta napovedali skupno akcijo, za katero naj bi porabili približno 4,5 milijona tolarjev. Pokazali sta že prve tiskane oglase. Pripravili sta tudi posebno spletno stran. V SD pravijo, da bodo na terenu postavili tudi stojnice, da bodo gotovo oglaševali na jumbo plakatih, za zdaj pa ne načrtujejo oglasov na televiziji in radiu. SNS medtem ne načrtuje nikakršne kampanje. V koaliciji, ki bo branila svoj zakon, pa napovedujejo minimalne stroške. Zakon naj bi se volilcem predstavljali zlasti na strojnicah in z letaki.

Zagovorniki zakona so sicer minuli teden poskrbeli za ponoven strateški premik. Doslej so zakon zagovarjali že s številnimi parolami. Trdili so, da bo zakon iz RTV-ja pregnal politične vplive. Stroka sicer meni nasprotno. Trdili so, da je zakon evropsko primerljiv. Stroka tudi o tem meni nasprotno. Trdili so, da bo naredil poslovanje RTV bolj transparentno. Čeprav je tudi to vprašljivo, ker je zakon nadzornemu svetu podelil tako obširne pristojnosti, da bo ta nadziral tudi sam sebe. Trdili so tudi, da novi RTV-zakon odpravlja protiustavnost starega zakona. Čeprav je bil dejansko protiustaven le del starega zakona in bi bilo to možno rešiti že s spremenjenim členom zakona. Potem so začeli govoriti, da bo zakon izboljšal RTV-jev program. Čeprav se politiki sploh ne smejo vtikati v urednikovanje RTV-ja. Edini znani avtor RTV-zakona, Branko Grims, pa je prejšnji teden razkril svoj najnovejši argument. Da bo zakon prinesel manjši RTV-prispevek.

V senci razprave o oglasih in stroških kampanje je minuli teden potekal še en zanimiv zaplet. Med poslanci Majdo Širca, Jožefom Školčem in Majdo Potrata na eni in Brankom Grimsom na drugi strani. Zakaj gre? Novi RTV-zakon je bil doslej deležen številnih kritik. Skritiziral ga je celo predsednik republike, ki se sicer sploh nič ne oglaša. Skritizirali pa so ga tudi številni domači in tuji strokovnjaki. A vladajoča koalicija je njihove kritike odpravila kot politično motivirane in nekompetentne. Trojica poslancev je zato Grimsa v začetku avgusta prosila, naj za mnenje o zakonu zaprosi neodvisne strokovnjake iz Sveta Evrope. Grims, ki bi to lahko storil kot predsednik parlamentarne komisije za kulturo, šolstvo in šport, na prošnjo ni odgovoril. Odzval se je šele potem, ko se je trojica obrnila na predsednika parlamenta Cukjatija. Dejal je, da ga k temu ne obvezuje noben zakon, ter da se poleg tega ustanove EU in Sveta Evrope izogibajo neposrednemu vmešavanju v zakonodajo, zlasti če gre za referendumsko odločanje znotraj kakšne članice EU. Trojica pa je prejšnji teden svoj poziv ponovila. Navsezadnje je Svet Evrope leta 2000 že dobil eno takšno prošnjo iz Slovenije. Ko so se kresala mnenja o referendumu o volilnih sistemih, se je na Svet Evrope obrnila Bajukova vlada.

Za kaj natančno je šlo? Leta 1996 smo na referendumu odločali o treh predlogih volilnega sistema. Največji delež glasov je takrat dobil predlog SDS, ki je predvidel dvokrožni večinski sistem. Ker pa je predlog podprla manj kot polovica (44,52 odstotkov) volilcev, ki so se udeležili referenduma, je Republiška volilna komisija ugotovila, da nobenega predloga ni mogoče upoštevati. Ustavno sodišče je pozneje presodilo, da je na referendumu kljub temu zmagal večinski sistem. Leta 2000, ko so se bližale volitve, se je Bajukova vlada spomnila referendumske odločitve. Ugotovila je, da poslanci niso uzakonili referendumske odločitve iz leta 1996. Vlada je zato menila, da država nima veljavnega volilnega sistema, po katerem bi izvedla bližajoče se volitve. Vlada se je nato obrnila na stroko. In odločila se je, da bo za mnenje o tem, ali bi bile volitve po obstoječem sistemu "ustavnopravno legitimne", povprašala tujo institucijo, komisijo Sveta Evrope za demokracijo oz. beneško komisijo. Domači pravni strokovnjaki so se potezi vlade le čudili. Menili so namreč, da bi morali za mnenje najprej vprašati domačo stroko, torej ustavno sodišče. Sporno pa se jim je zdelo tudi to, da je bil član beneške komisije Peter Jambrek v tistem času "po naključju" notranji minister v Bajukovi vladi. A minister za zakonodajo Tone Jerovšek je kritikom odgovarjal, da ni nič hudega, če taka ugledna institucija presoja sporna vprašanja. Ter da bomo vsaj videli, kako gleda Evropa na (ne)spoštovanje referendumske volje. A vladi se ni izšlo po načrtih. Beneška komisija je razsodila, da je obstoječi slovenski volilni sistem nedvomno legitimen. Bajukova vlada, ki se je na beneško komisijo gotovo obrnila zelo premišljeno, se je opekla. Zadnjo besedo sta vseeno imela Jambrek in Klemen Jaklič, ki sta napisala "ločeno mnenje", v katerem sta komisiji očitala, da bi morala sprejeti drugačno odločitev.

Nekoč se je Bajukova ekipa goreče borila za pridobitev mnenja Sveta Evrope, danes pa Janševa ekipa Sveta Evrope nikakor noče vprašati za mnenje. Ker pa v koaliciji sedijo praktično iste stranke in tudi številni isti kadri, sta situaciji primerljivi. Zakaj se koalicija tokrat tako izogiba neodvisnim strokovnjakom? Se boji njihovega mnenja? Ne le zaradi beneške izkušnje, ampak tudi zato, ker je eden izmed predstavnikov Sveta Evrope, Karol Jakubowicz, v svojem osebnem mnenju zakon o RTV že nekajkrat javno raztrgal ... Je torej Janševa posadka za mnenje pripravljena zaprositi le tiste strokovnjake, za katere je prepričana, da bodo pritrdili njenim idejam?

Vrnimo se h kampanji. V njej očitno ne bodo nastopali le politiki. Manca Košir je v Večeru razkrila, da naj bi se sredi avgusta sestali tisti, ki jih skrbi za usodo javne RTV, in se dogovorili za ustanovitev Odbora za javno RTV. Po naših informacijah naj bi bil iniciator odbora direktor agencije Imelda Ogilvy Mojmir Ocvirk. Ocvirk je bil sicer leta 1991 poslanec ZSMS-LS, to pa bi znali v svoj prid izkoristiti zagovorniki zakona. Ocvirk za naša vprašanja ni bil nedosegljiv, zato nam ni uspelo izvedeti, kako naj bi odbor deloval v času referendumske kampanje. Neuradno smo izvedeli le, da še ni začel delovati.