reforme / Različni odzivi

Dočakali smo predstavitev predlogov konceptov ekonomskih in socialnih reform za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ki jih je v odboru za reforme pripravljalo kar 250 strokovnjakov pod vodstvom Jožeta P. Damijana. Njihov namen je povečati blaginjo prebivalcev, gospodarski razvoj in konkurenčnost Slovenije. Jasno je, da Slovenija brez strukturnih reform v prihodnjih desetih letih ne bo mogla vstopiti med najbolj razvite države. Predlogi reform so obsežni in vsekakor pomenijo le izhodišča za socialni dialog, ki bo nujno potreben, saj predlogi niso sprejemljivi za vse. Mnogi namreč menijo, da jih bo treba nadgraditi. Po predstavitvi v državnem zboru sta Janez Janša in Jože P. Damijan koncepte uradno predstavila študentom, gospodarstvenikom in ekonomsko-socialnemu svetu.

Gospodarstveniki so s predlogi reform zadovoljni, z nekaterimi predlogi pa se ne strinjajo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in v sindikatih. Gospodarstveniki pozdravljajo večanje fleksibilnosti trga dela in se zavzemajo za čimprejšnjo odpravo davka na izplačane plače, ki bi pocenila slovensko delovno silo. To pa ne bo mogoče, saj bi bil izpad prihodkov iz proračuna prevelik. Del sredstev iz davka na plače bodo podjetja lahko prenesla v raziskave in razvoj ter za nagrajevanje delavcev in ustvarjanje novih delovnih mest. Tem obljubam sindikati ne verjamejo. Načeloma gospodarstveniki pozdravljajo tudi uvedbo enotne davčne stopnje, a so nekateri skeptični do njenih učinkov na turizem in na maloprodajne cene prehrane. Slednje je tudi tisto, kar skrbi sindikaliste. Gospodarstveniki pa opozarjajo, da mora vlada določiti pravo zaporedje vpeljave 60 predlaganih ukrepov, saj bi bili učinki v nasprotnem primeru lahko negativni, in jih uveljaviti v enem paketu.

Kot pravi Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: "Ni dvoma, da si predlagatelji želijo doseči hitrejši gospodarski razvoj, in mnogi predlogi gredo v to smer. Toda žal je preveč predlogov, ki se od tega cilja oddaljujejo. Zlasti nasprotujemo tistim predlogom, ki neupravičeno znižujejo delavski standard, socialne pravice, varnost in solidarnost med ljudmi." Prepričan je, da nam podobne reforme, ki jih izvajajo v manj razvitih državah, pač ne morejo biti vzor. "Slovenija je navzlic problemom, ki jih poznamo, dosegla takšen gospodarski in socialni razvoj, da z našo prihodnostjo res ni potrebno tako eksperimentirati. Zlasti ni treba tako slepo slediti priporočilom Svetovne banke, ki se zagotovo spozna na dobičke, ne pozna pa dovolj življenja pri nas, da bi imela lahko tako pomembno vlogo pri svetovanju našim politikom," pravi Semolič.

Sindikati napovedali upor

Sindikati nasprotujejo uvedbi enotne davčne stopnje (EDS), ki jo poznajo v Rusiji, Ukrajini, Romuniji, Slovaški, Estoniji, je pa ne poznajo v vseh razvitih državah Evrope, pa so še vedno najbolj konkurenčna gospodarstva. "Ni pravično, da bi za delovanje države plačevali davke vsi enako - predsednik države in njegova snažilka. Uvedba enotne davčne stopnje bi imela za posledico še večje razslojevanje. Bogati bi postali zagotovo bogatejši, revni dokazljivo revnejši. Da in zagotovo bodo porasli dobički, toda iluzija je, da bi se ti usmerili v odpiranje novih delovnih mest. Na odločitev lastnikov kapitala - kam usmeriti dobičke - ali na kapitalske trge, v dividende, na Kitajsko ali v Slovenijo, pa ne more vplivati ne vlada in še manj želje sindikatov. Povrhu tega nameravajo zamrzniti neto plače, kar bo zagotovo povzročilo upor večine naših delavcev," je prepričan Semolič. Zato je že napovedal pritisk na zvišanje neto plač. Za sindikate pa niso sprejemljivi tudi nekateri drugi predlogi, ki zaostrujejo upokojevanje žensk, lajšajo odpuščanje zaposlenih, odpravljajo regrese in zmanjšujejo odpravnine, zmanjšujejo bolniška nadomestila in drugo. Zato Semolič želi in upa, da bo vlada upoštevala njihova opozorila in da se ni povsem odpovedala socialnemu dialogu. "Sloveniji morata biti vzor pri gospodarskem in socialnem razvoju Finska ali Irska in ne Slovaška ali Estonija," še meni Semolič. Sindikalisti so še prepričani, da bi uvedba EDS pomenila povišanje stroškov v zdravstvu za 70 milijard tolarjev na letni ravni.

Jože P. Damijan je pričakoval, da bodo sindikati v začetni fazi nasprotovali predlogom, vendar pa verjame, da jih bodo uspeli prepričati z argumenti. In kaj so njihovi argumenti? "EDS ne pomeni kršenja socialnih pravic, ampak prej nasprotno - izenačuje posamezne sloje pri motivaciji za aktivno iskanje zaposlitve, vsem, še posebej pa mladim, pa ponuja perspektivo in sporoča, da se 'izobraževanje izplača', da ga država nagrajuje in ne sistemsko ovira. V preteklosti se je že dogajalo, da so podjetja svojo proizvodnjo selila v države, kjer so stroški dela mnogo nižji. EDS s tega stališča daje vse pogoje podjetjem, da ostajajo s svojo proizvodnjo v Sloveniji in zaposlujejo slovensko delovno silo. In tudi s tega stališča je EDS v funkciji socialne politike," pravi Damijan.

Damijan zadovoljen, študenti ne

Tudi študentje niso zadovoljni. Predlogi reform namreč posegajo tudi v visoko šolstvo in izboljšanje učinkovitosti uporabe znanja in inovativnosti ter v študentsko delo. Damijanova skupina med drugim predlaga povečanje skupnih izdatkov javnega in zasebnega sektorja za terciarno izobraževanje do leta 2010 na dva odstotka BDP, dolgoročno oblikovanje sistem s sedmimi do desetimi univerzami, od tega polovico zasebnih, odpravo nostrifikacij diplom, izenačitev pogojev financiranja za javne in zasebne zavode (vertikalni lump-sum sistem od osnovne šole naprej), vavčerski sistem financiranja, kombiniran s sistemom odloženih šolnin (ki so socialno nevtralne) in izenačitev davčne obravnave študentskega dela z ostalimi oblikami začasnega dela. "Študentje odločno nasprotujemo uvedbi šolnin, ukinitvi študentskega dela ter ukinitvi subvencij za bivanje, prehrano in prevoz. Kljub našemu jasno izraženemu nasprotovanju reformam s strani študentov so nekateri mediji na podlagi izjav ministra Zupana in vodje reformistov Damijana poročali o podpori študentov predvidenim spremembam. To seveda ni res, saj menimo, da je paket reform za študente katastrofalen. Srečanje je bilo tako po našem mnenju dobro zrežirana predstava predstavnikov vlade," pravi Miha Ulčar, predsednik ŠOS.

Po drugi strani pa predstavitev paketa študentom Damijan ocenjuje kot zelo uspešno, saj je vodila k široki razpravi, kjer so se pojasnila osnovna izhodišča predlaganih reform. "Pozneje se je pokazalo, da mnogi naših predlogov niso razumeli ali niso hoteli razumeti. Prvo nerazumevanje se nanaša na odložene šolnine, ki dejansko pomenijo le to, da država vsem študentom pokrije šolnino in da jo po končanem študiju vračajo v skladu z določeno shemo le tisti, ki jim ni uspelo najti dobre službe, ki bi jim zagotavljala dohodek nad določenim cenzusom. Drugo nerazumevanje se nanaša na davčne spremembe, kjer predlagamo izenačitev davčnega statusa študentskega dela z vsemi ostalimi delojemalci. To pomeni, da je okrog 620 tisoč tolarjev zaslužka neobdavčenega, približno 52.000 tolarjev mesečno, tisti, ki bi zaslužili okoli 1,2 milijona tolarjev letno, pa bi plačali efektivno le 10 odstotkov dohodnine. Naši podatki kažejo, da skoraj 9000 študentov letno zasluži več kot 1 milijon in da gre predvsem za starejše fiktivne študente, ki podaljšujejo študentski status z namenom zaslužka. Menimo, da je to z vidika zagotavljanja enakih pogojev na trgu vsem iskalcem dela nedopustno, saj onemogoča tistim diplomiranim, ki bi se želeli redno zaposliti, da bi takšno službo tudi dobili, ker so 3-4 krat dražji, kot če bi podjetje zaposlilo študente. Gre za resne anomalije na trgu. Menim, da je ob davčni reformi, kjer bomo bistveno zmanjšali obremenitev stroškov dela, treba odpraviti tudi takšne anomalije," pravi Damijan.

Kljub temu študenti ne želijo zaostrovati razmer. "Verjamemo v to, da se skozi strpen in odkrit dialog med vsemi partnerji lahko izoblikujejo najboljše rešitve. Kot predstavniki študentov pa imamo odgovornost do te in vseh prihodnjih generacij študentov. Zato ne moremo pristati na odkrite poskuse po ukinitvi praktično vseh študentskih pravic. Če nam ne bo uspelo z dialogom, bomo prisiljeni sprejeti vse druge legitimne ukrepe, ki so nam na voljo. To mislimo zelo resno in pripravljeni smo vztrajati do konca," pravi Ulčar. Pričakujejo, da bodo v socialni dialog vključeni tudi predstavniki univerz, saj po njihovem mnenju omenjeni predlog reform preveč podreja univerze izključno gospodarskim ciljem. "Za razvoj celotne družbe bi bilo usodno, če bi šolstvo obravnavali zgolj kot tržno blago. Pričakujemo, da se bodo našim stališčem pridružile tudi druge organizacije, dobivamo pa že podporo evropskih študentskih organizacij," pravi Ulčar.

Študentom se zdijo trije načini financiranje visokega šolstva med seboj nasprotujoči in prepričani so, da socialno pravične šolnine ne obstajajo. Vavčerski sistem je na primer v ZDA propadel, po mnenju študentov pa je tudi v nasprotju s konceptom vseživljenjskega izobraževanja. "Pričakovanje dolga po diplomi lahko odvrača od študijske poti že v obdobju prehoda v terciarno izobraževanje. Dolga in finančnega bremena ne predstavlja zgolj odložena šolnina, temveč v večini primerov življenjski stroški, stroški bivanja in stroški učnih pripomočkov," meni Ulčar. Uvedba šolnin bi ogrozila dostopnost visokega šolstva in s tem povečala razlike v družbi na podlagi socialno-ekonomskega ozadja ter vodila v elitizacijo visokega šolstva. Prepričani so, da se morajo univerze reformirati tako, da bodo bolje izrabile obstoječa finančna sredstva. Vprašljiv je tudi predlog o ustanovitvi desetih univerz, predvsem z vidika zagotavljanja kakovosti študija. Kje bomo dobili kakovostne predavatelje za deset univerz, če imamo težave že z dvema? Bodo isti predavatelji predavali na več šolah? Se temu potem sploh lahko reče konkurenca?

Po mnenju predstavnikov študentov se z uničenjem panoge študentskega dela ogrožajo tudi vsi tisti programi, ki se trenutno financirajo iz sredstev, ustvarjenih s koncesijsko dajatvijo pri posredovanju občasnih in začasnih del dijakom in študentom. "Ker ni predvidenih virov, ki bi nadomestili izpad teh prihodkov, se tako pod vprašaj postavlja celotni sistem organiziranja študentov v Sloveniji ter nameni, ki so opredeljeni z zbiranjem dodatne koncesijske dajatve, to je projekt prenove in izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti ter tehnološka opremljenost univerz," razlaga Ulčar.

Študenti bodo svoje pomisleke Odboru za reforme in članom vlade sporočili po uradni poti. S svojimi pogledi pa bodo seznanili tudi druge vplivne javnosti. "Verjamemo v to, da je treba ob nasprotovanju vedno predstaviti boljši predlog, zato bomo v kratkem sestavili našo vizijo razvoja visokega šolstva. Zapolnitev finančne vrzeli vidimo v ukrepih, ki ne bodo temeljili na obremenitvi študentov. Če se s svežnjem reform pomikamo v družbo, kjer ima osrednji pomen znanje, je treba v znanje investirati več javnih financ. Svoj delež pa bodo za raziskovanje in izobraževanje morala prispevati tudi podjetja," zatrjuje Ulčar.

V prvem krogu predstavitev predlogov konceptov reform kaže, da bo pot do njihovega sprejetja in izvajanja še trnova. Kako bo Damijanu uspelo prepričati socialne partnerje? "Naš glavni argument je, da bodo podjetja zaposlovala in ohranjala delovna mesta, vendar za to rabijo ugodno poslovno okolje, med drugim tudi ugodne davčne pogoje. Brez ugodnega poslovnega okolja bo vse manj delovnih mest in vse manj pobranih davkov, da bi financirali socialno državo. Predlagana reforma davčne zakonodaje je s tega vidika v funkciji socialne politike," zatrjuje Damijan. Po vseh teh lepih besedah pa je končno čas za konkretne predstavitve analiz in izračunov.