delo / Osvobajanje Dela

Robert Šega in Tone Turnšek, obarvana z rdečo, sta ključna nadzornika časopisne hiše Delo. Njun vpliv sega tudi v holding Infond, direktor holdinga Infond Matjaž Rutar pa sedi v nadzornem svetu časopisne hiše Večer. Vpliv Roberta Šege in Toneta Turnška torej sega od Dela do Večera. Šega hkrati sedi v nadzornih svetih Mercatorju in skupine KD Group, Tone Turnšek, donedavnega direktor Pivovarne Laško, pa je hkrati nadzornik v Istrabenzu. Pivovarna Laško in Istrabenz sta pred tedni od KAD-a in SOD-a po ugodni ceni kupila pomemben delež Mercatorja.

Nadzornik Dela Tomaž Košir prihaja iz Nove Ljubljanske banke. V nadzornem svetu NLB sicer sedita dva predstavnika vlade, državna sekretarka Adriana Starina Kosem, obarvana z rdečo (sicer je tudi nadzornica v Kapitalski družbi ter Slovenskih železnicah), ter državni sekretar na finančnem ministrstvu Žiga Lavrič.

Včasih je v enem od kotov naslovnice časnika Delo pisalo "Proletarci vseh dežel, združite se!" Ob koncu osemdesetih let je ta napis izgledal nenavadno smešno. Vladajoča komunistična partija je namreč na proletariat pozabila že sredi petdesetih let. Potem se je namesto napisa, ki je obljubljal proletarsko solidarnosti, znašel napis, ki je obljubljal dve samostojnosti: "Samostojen časnik za samostojno Slovenijo." V času, ko je se je Slovenija osamosvajala, je Delo podpiralo projekt osamosvojitve, geslo, ki naj bi bilo vodilo uredniške politike, pa je poudarjalo tudi neodvisnost časopisa. Med eno od sprememb grafične podobe je napis "Samostojen časnik za samostojno Slovenijo" izginil. Če bi še obstajal, bi izgledal nenavadno. OK, težko bi dvomili, da Delo ne podpira več samostojne Slovenije. Vprašanje pa je, kaj je s samostojnostjo časnika. Je časopis, ki ga dela redakcija, še samostojen, ko gre za razmerje med upravo in uredništvom? Kaj je s samostojnostjo same uprave? Je uprava vezana predvsem na odločitve nadzornega sveta? In tretjič, kaj je s samostojnostjo nadzornega sveta? Ali nadzorniki odločitve sprejemajo avtonomno? Kaj pa, če so odločitve nadzornega sveta vpete v zapleteno omrežje interesov in igralcev, ki se, če to omrežje razvozlamo do konca, konča pri vplivu in interesih vladajoče koalicije?

Samostojnost uredništva?

Kaj se je zadnje mesece dogajalo je s samostojnostjo uredništva Dela, ko je bilo na dnevnem redu razmerje med redakcijo in upravo? Če pustimo ob strani anekdotične zaplete, povezane z idejo uprave, da bi ta skrčila stroške poslovanja uredništva, je bistveni zaplet nastal sredi letošnjega julija, ko je uprava Dela sporočila, da odstavlja odgovornega urednika Darijana Koširja. V prvem sporočilu za javnost je uprava časopisne hiše Delo zapisala: "Odločitev glede zamenjave je posledica različnih pogledov na uredniško politiko časopisa." Prvo sporočilo uprave je nenavadno. Poldrugo desetletje je namreč veljalo, da se uprave časopisnih podjetij ne ukvarjajo z uredniško politiko. Ukvarjajo se z vodenjem poslov podjetja. Imajo sicer mandat, da imenujejo in razrešujejo odgovornega urednika, z uredniško politiko pa se ne ukvarjajo. In če so se uprave časopisnih hiš odločale za zamenjave urednikov, so to storile zaradi okoliščin, ki bi lahko ogrozile naklado, ne pa zaradi "različnih pogledov na uredniško politiko".

Odločitev uprave Dela, da zaradi "različnih pogledov na uredniško politiko" zamenja urednika, lahko postavimo v širši kontekst. Tudi nova zakonodaja, ki ureja poslovanje javne RTV hiše, temelji na predpostavki, da morajo biti hierarhične linije, ki tečejo od direktorja do urednikov in se tičejo same vsebine programov, bolj jasno začrtane. Natančneje: večajo se programske pristojnosti direktorja javne RTV hiše. Zid, postavljen med pristojnostmi uprave in vsebinskimi pristojnostmi uredništva, je torej razmajan. Če ne celo podrt.

Vendar odločitev uprave Dela, da zamenja odgovornega urednika, ni edini signal, ki kaže na spremembo razmerij med upravo in uredništvom. Ko je novinarski aktiv Dela glasoval, ali se strinja s Koširjevo razrešitvijo, je novinarski aktiv razrešitev zavrnil. Uprava stališča novinarskega aktiva ni upoštevala. Potem je uprava novinarskemu aktivu na glasovanje poslala predlog, da bi položaj odgovornega urednika prevzel Jani Virk. Novinarski aktiv je z minimalno večino predlog uprave zavrnil. Ker stališče novinarskega aktiva ni zavezujoče, je uprava predlog, da bi uredniške posle prevzel Virk, poslala nadzornemu svetu. Ta je Virka potrdil. Po potrditvi pa Virk ni dobil zadostnih zagotovil uprave, da bo lahko izvajal uredniško politiko, kakršno je predstavil novinarjem in nadzornemu svetu. Ker ni dobil zagotovil, se je položaju odgovornega urednika odrekel.

Samostojnost uprave?

Ob tem pa se zastavlja drugo vprašanje: kaj je s samostojnosti uprave časopisne hiše Delo, ko gre za razmerje med upravo in nadzornim svetom? Zakonodaja, ki ureja poslovanje gospodarskih družb, je načeloma jasna. Uprava je dolžna, da vodi posle podjetja. Ko gre za časopisna podjetja, med poslovodne pristojnosti uprave sodi tudi imenovanje in razreševanje odgovornega urednika. Ko je Jani Virk sporočil, da ne namerava prevzeti položaja odgovornega urednika Dela, je nastala nenavadna situacija. Uredniške posle je še vedno vodil julija letos odstavljeni Darijan Košir. Ker Virk ni prevzel uredniških poslov, je uredniški kolegij Dela upravi poslal pismo, v katerem je to pozval, naj Koširju vrne uredniški status. Ker uprava na poziv uredniškega kolegija ni odgovorila, je eden od članov uredniškega kolegija na sestanku z upravo to zaprosil za pojasnilo, kdo, pravzaprav, je odgovorni urednik Dela. Vendar avtoritarnega pojasnila, kdo je urednik Dela, uredniški kolegij ni dobil. Predsednik uprave Dela Tomaž Perovič je v četrtek, 13. oktobra, na tiskovni konferenci pojasnil, da v tem trenutku ne išče novega odgovornega urednika. Situacija je torej nenavadna. Uprava ne išče odgovornega urednika, hkrati pa nadzorni svet ni preklical odločitve o Koširjevi razrešitvi. Zdi se, da uprava čaka, kaj bo namesto uprave na naslednji seji sklenil nadzorni svet.

Ljudje, ki se ne znajdejo v pravnem labirintu, razumejo pa se na geografijo, si pri iskanju odgovora, kdo bo po novem urejal Dela, morda lahko pomagajo z novim razporedom pisarn. Odstavljeni odgovorni urednik s polnimi pooblastili Darijan Košir je izpraznil pisarno in se preselil v centralno redakcijo. Njegovo pisarno pa bo zasedel Danilo Slivnik, novi član uprave časopisnega podjetja Delo.

Samostojnost nadzornikov?

Tudi ob vprašanju, kako je s samostojnostjo nadzornega sveta Dela, trčimo ob nekaj vprašanj. Anekdote govorijo o tem, kako so člani nadzornega sveta med sestanki zapuščali sejo sobo in pred sprejetjem ključnim odločitev telefonarili. Če beremo zgolj zakonodajo, ki opisuje poslovanje gospodarskih družb, ugotovimo, da so člani nadzornega sveta pri sprejemanju odločitev samostojni, niso vezani na navodila, dolžni so ravnati v korist gospodarske družbe, ki jo nadzirajo. Za svoje odločitve odgovarjajo s celotnim osebnim premoženjem.

Na nadzornike pa lahko gledamo tudi na kot na člane obsežnega omrežja, ko iste osebe v omrežju enkrat nastopajo kot direktorji, drugič pa kot nadzorniki. To omrežje ne deluje zgolj po logiki, ki izhaja iz zakonodaje, pač pa delovanje omrežja bolj spominja na zapleteno šahovsko partijo, ko se za eno šahovsko tablo hkrati drenja več igralcev. Posamezne poteze lahko razumemo zgolj v kontekstu celotne partije. Nelogične poteze, ko en igralec žrtvuje dragoceno figuro, v kontekstu celotne partije dobi nov pomen, saj lahko žrtev pomembne figure prinese pomembno pozicijsko prednost na drugem koncu table.

Kakšno omrežje se je spletno okoli Dela? Tone Turnšek je dolgoletni direktor Pivovarne Laško - pred tedni je krmilo podjetja prepustil Bošku Šrotu. Robert Šega je pomemben solastnik in član nadzornega sveta finančne skupine KD Group. Tomaž Košir prihaja iz Nove Ljubljanske banke, ki je v delni državni lasti. Ključni Delovi nadzorniki nimajo zgolj interesov, ki bi bili vezani le na uspešno poslovanje časopisne hiše. Pivovarno Laško je zadnja leta zanimalo združevanje s Pivovarno Union; zaradi izčrpavajoče "pivovarske vojne" je Pivovarna Laško bolj dovzetna za sklepanje vratolomnih zavezništev. Interes Pivovarne Laško je povezan tudi z nakupom znatnega deleža Mercatorja. Zdi se, da sta paradržavna sklada, KAD in SOD, deleže v Mercatorju Pivovarni Laško prodala po neobičajno nizki ceni. Sta paradržavna sklada dragoceno figuro, Mercator, po nizki ceni prodala zato, da bi vladajoča politika na drugem koncu šahovnice pridobila pozicijsko prednost?

Kakšen je interes Roberta Šege, člana nadzornega sveta KD Group? So njegove poveze v nadzornem svetu Dela povezane z drugimi interesi KD Group? KD Group ima vpliv v Deželni banki, ozira se proti Abanki, gleda, kaj se dogaja z napovedano privatizacijo mariborske NKBM.

Vpliv Turnška in Šege ni omejen zgolj na omrežje, koncentrirano okoli Dela. Oba sedita v nadzornem svetu Infond Holdinga. In ta ima vpliv v drugi veliki časopisni hiši, v Večeru. V neposredni bližini omrežja, ki se stika s časopisnim podjetje Delo, je še finančni holding Zvon Ena. Krekova družba, iz katere izhaja Zvon Ena, je pred časom že obvladovala pomemben lastniški delež v Delu. Simon Zdolšek, predsednik uprave finančnega holdinga Zvon Ena, sedi v nadzornem svetu Pivovarne Laško ter v nadzornem svetu Abanke.

V kolikšni meri so odločitve nadzornika Dela Tomaža Koširja povezane z dejstvom, da v nadzornem svetu NLB, od koder prihaja Košir, sedita dva vplivna predstavnika vlade, državna sekretarka Adriana Starina Kosem in državni sekretar Žiga Lavrič? Šele vektorska vsota interesov posameznih članov omrežja nam lahko pojasni, zakaj je nadzorni svet sklenil, da v upravo časopisne hiše Delo imenuje Danila Slivnika.

Po drugi strani pa je na vprašanje, zakaj je bil Slivnik postavljen v nadzorni svet Dela, še pred imenovanjem posredno odgovoril kar sam. Delu je očital, da ni zgolj kritično, pač pa, da spodkopava oblast. Slivnikovo oceno lahko povzamemo v enem stavku: "Kritičnost da, spodkopavanje oblasti ne." Mojstri slovenske besede so leta 1968 podobno misel povedali na bolj atraktiven način: "Demokracija da, razkroj ne." Pod izjavo s tem naslovom sta se podpisala tudi Josip Vidmar in Matej Bor. Tarča izjave, da je demokracije OK, razkroj pa škodljiv, je bilo uredništvo študentske Tribune. Dobra lastnost zgodovine je ta, da zna biti duhovita - urednik Tribune, ki naj bi povzročal razkroj, je bil Dimitrij Rupel, takrat študent. Slaba lastnost zgodovine je ta, da udeleženci pozabljajo, v kaj so bili vpleteni. Dr. Dimitrij Rupel, ki je bil obdolžen, da povzroča razkroj, je bil pred meseci aktiven v "mehki" fazi prepričevanja, naj Delo spremeni kurz plovbe.

Morda pa je prišel čas, ko bo Delo na naslovnici spet objavljalo misel, ki vodi uredniško politiko. Misel se ponuja sama od sebe: "Kritičnost da, spodkopavanje oblasti ne!"

Shema (pdf).