korupcija / Delo brezzobega tigra

Zbiranje podpisov za referendum, na katerem bi se odločalo o tem, ali smo državljani za razpustitev Komisije za preprečevanje korupcije ali proti njej, se bliža koncu. Ne glede na rezultate zbiranja pa je smiselno pogledati, kaj je "Kosova" komisija v času, odkar obstaja, opravila. Tisti, ki podpirajo razpustitev komisije, so največkrat govorili o tem, da je komisija brezzobi tiger, ki samo troši proračunski denar: "Osrednji problem te komisije je, da je nepotrebna birokracija in da takšna, kakršna je, pravzaprav ne more imeti nikakršnih učinkov," je za naš časopis pred kratkim povedal Gregor Virant in dodal: "Strokovnjaki za zatiranje kriminala in korupcije sodijo v tožilstvo in policijo. Delo v neki komisiji, ki meša meglo, jim lahko povzroča samo frustracije." Ker pa ima zgodba, kot rad pove tudi minister Virant, vedno dve plati, smo pogledali, ali se je Komisija za preprečevanje korupcije ukvarjala s preprečevanjem korupcije ali je samo mešala meglo.

Spremljanje premoženjskega stanja

Najbolj znana in najbolj obsežna naloga komisije v dosedanjem času je bila vsekakor vzpostavitev sistema za spremljanje premoženjskega stanja. Sistem, ki je dvignil veliko prahu med slovenskimi funkcionarji, saj bodo morali v primeru, da v času svojega mandata sumljivo obogatijo, to svojo "srečo" razložiti komisiji za preprečevanje korupcije. S komisijo bodo imeli opravka tudi, če ta v postopku nadzora, določenem z zakonom, ugotovi neskladje med predloženimi podatki o premoženjskem stanju funkcionarja in dejanskim stanjem. Torej postavljen je sistem, po katerem bodo morali funkcionarji odgovarjati na zoprna vprašanja o tem, kako so si s skromno uradniško plačo kupili jahto, hišo z bazenom in jaguarja. V obdobju enega leta pa še ni bilo mogoče ugotoviti "sumljivega obogatenja", saj morajo funkcionarji komisiji oddati šele letošnjo dohodninsko napoved. Očitno se vladajočim funkcionarjem zelo mudi razpustiti komisijo še pred oddajo napovedi. Komisija bi namreč lahko primerjala premoženjske podatke ob nastopu funkcije s premoženjskimi podatki po enoletnem vladanju. Treba pa je povedati, da ima komisija pravico nadzirati premoženje funkcionarja le v času njegovega mandata. Na podlagi prvega poročanja pa še ni bilo moč ugotavljati neskladja, ker se podatki še nimajo s čim primerjati. Smiselno bi bilo, da bi se neskladje ugotavljalo po prenehanju mandata za obdobje celotnega mandata. Žal pa komisija ni pristojna, da bi ugotavljala izvor pridobljenega premoženja že pred uveljavitvijo Zakona o preprečevanju korupcije. Mogoče ne bi bilo slabo razmisliti tudi o tem, tako kot v vseh tranzicijskih državah. Sedanji vladi bi najbrž bolj dišalo, da se raziskuje, kako so nekateri posamezniki prišli do ogromnega bogastva pred njenim vladanjem, kot to, da jo neka komisija nadleguje in ji gleda pod prste pri njenem "poštenem" delovanju.

Nadzor nad nezdružljivostjo funkcij

Komisija za preprečevanje korupcije je postavila sistem za nadzor nad nezdružljivostjo funkcij. Ta sistem je že pokazal na nekatere konkretne primere. Tako so iz podatkov o premoženjskem stanju ugotovili nezdružljivost opravljanja funkcije pri poklicnem županu občine Gornji Grad Antonu Riflju s funkcijo zastopnika gospodarske družbe Engo, katere ustanoviteljica je občina Gornji Grad. V občini Gornji Grad so že imenovali novega direktorja gospodarske družbe Engo, ki skrbi za sistem daljinskega ogrevanja z biomaso. Podobno se je na zahtevo komisije po odpravi nezdružljivosti poklicnega župana s pridobitno dejavnostjo odzval župan občine Videm Friderik Bračič. Komisija je že sprejela obvestilo, da je nezdružljivost odpravljena. Tudi pri vršilcu dolžnosti direktorja javnega podjetja Kovod iz Postojne, Mitji Lavrenčiču, je bila ugotovljena nezdružljivost s pridobitno dejavnostjo. Nezdružljivost je odpravljena. Poklicni župan občine Slovenske Konjice Janez Jazbec je poklican, da do 31. 12. 2005 odpravi nezdružljivost funkcije župana s funkcijo direktorja Gospodarskega interesnega združenja iz Slovenskih Konjic. Enako nalogo so naložili poklicnemu županu občine Postojna Jerneju Verbiču, ki je hkrati predsednik upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zbornice Postojna. So pa tudi primeri, ko župani nočejo upoštevati pozivov komisije za preprečevanje korupcije. V dveh primerih je komisija od občinskih svetov že zahtevala, da začnejo postopek za prenehanje funkcije poklicnega župana. Tak primer je poklicni župan občine Mežica Janez Praper, ki se poleg županovanja ukvarja tudi s pridobitno dejavnostjo v svojem vrtnarstvu, česar pa kot poklicni funkcionar ne bi smel. Drug primer pa je poklicni župan občine Gornji Petrovci in vršilec dolžnosti direktorja javnega komunalnega podjetja Franc Šlihthuber. Šlihthuber ni odstopil s svojega položaja v javnem komunalnem in gostinskem podjetju Pindža oziroma se ni odrekel županovanju, zato so v komisiji sprožili postopek za prenehanje funkcije župana. Seveda je pričakovati, da bodo v občinskih svetih špekulirali in čakali, ali bo komisija sploh še obstajala.

Seznam podjetij z omejitvami poslovanja

Na podlagi prejetega in analiziranega premoženjskega stanja so v komisiji za preprečevanje korupcije pripravili seznam podjetij z omejitvijo poslovanja z naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih. Po domače je to seznam podjetij, ki ne smejo poslovati recimo z občino, ker je lastnik podjetja ali njegov bližji sorodnik, zaposlen na občini oziroma odloča o občinskih poslih. Na podlagi seznama je komisija ugotovila, da je dodatek k pogodbi o izvajanju strokovnih opravil na stanovanjskem področju v občini Radovljica sklenjen v nasprotju z zakonom. Občina je morala ponoviti postopek javnega naročila. Šlo je za podjetje Alpdom, katerega lastnik je tudi podžupan Jože Kapus. Ugotovili so tudi ničnost pogodbe, sklenjene med Slovensko kinoteko in družbo Ravnikar Potokar Arhitekturni biro, d. o. o. Pri obnovi slovenske Kinoteke v Ljubljani je bilo izbrano podjetje moža poslanke Majde Širca, ki je bila sama predsednica nadzornega sveta Kinoteke. V občini Žužemberk so ugotovili, da so šolski prevozi urejeni na podlagi podelitve koncesije. Ker šolske prevoze v celoti financira občina, je treba dodeljevanje prevozov poslovnim subjektom voditi po postopku o javnih naročilih. Koncesija za organiziranje šolskih prevozov je bila dodeljena poslovnemu subjektu župana občine. Komisija je pozvala občino, da sklene novo pogodbo po določilih predpisov o javnih naročilih, občina Žužemberk pa se je že zavezala to storiti. Nekaj funkcionarjev je zaradi omejitev pri poslovanju raje odstopilo.

Sprejemanje daril

Zelo pomembna naloga komisije je tudi nadzor nad sprejemanjem daril, saj se korupcija lahko skriva tudi pod pretvezo, da gre za darila. Obravnavali so več prijav, povezanih s sprejemanjem daril v različnih oblikah, in jih nekaj odstopili organom pregona, o nekaterih pa so zavzeli načelna mnenja. Recimo, da določbe o prepovedi oziroma omejitvah pri sprejemanju daril funkcionarjev in njihovih družinskih članov po Zakonu o preprečevanju korupcije veljajo tudi v primerih, ko funkcionar prejme darilo kot član sveta javnega zavoda ali agencije oziroma kot član nadzornega sveta javnega podjetja, javnega sklada ali gospodarske družbe, v kateri je država ali lokalna skupnost imetnik poslovnega deleža oziroma je udeležena pri upravljanju oziroma kapitalu. Sprejeli so načelno mnenje, da je plačilo stroškov za udeležbo na promocijah proizvajalcev, ki prodajajo svoje izdelke naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, koruptivno dejanje. Ugotovili so tudi, da je v konkretnem primeru direktorica galerije s tem, ko je sprejela sliko avtorja, ki je razstavljal v galeriji, kršila zakon o preprečevanju korupcije. Zadeva je prepuščena policiji.

Akcijski načrt

Tu so še zelo pomembne naloge, ki jih opravlja komisija, pa javnosti niso tako zelo zanimive, so pa za preprečevanje korupcije zelo pomembne. Komisija je februarja sprejela Akcijski načrt uresničevanja Resolucije o preprečevanju korupcije in prišla do kontaktnih oseb na posameznih ministrstvih, odgovornih za uresničevanje strategije. Kot so povedali na komisiji, je zanimivo, da je po začetku pritiskov na komisijo zanimanje teh oseb za sodelovanje s njimi zamrlo. Zaradi pritiskov na komisijo naj bi vodja sektorja za preventivo, ki se je pri Komisiji za preprečevanje korupcije ukvarjal s tem, dal odpoved. Komisija je kljub vsem pritiskom vse pripravila za začetek uresničevanja Akcijskega načrta.

Načrti integritete

Pripravili so tudi načrte integritete. To so ukrepi pravne in dejanske narave, ki odpravljajo in preprečujejo možnosti za nastanek in razvoj korupcije v organu. Sestavljeni so predvsem iz zbirke internih pravil, organigrama, seznama delovnih mest z opisom del in nalog, izpolnjenim poročilom o stanju integritete. Po smernicah za izdelavo načrtov integritete je razvidno, da je to projekt, ki se izvede v štirih fazah: pripravljalna faza, faza iskanja izpostavljenih dejavnosti, faza ocene obstoječih preventivnih mehanizmov ter zaključna faza oziroma predlogi izboljšav. Komisija je zaradi tega organizirala usposabljanje za vse državne organe in lokalne skupnosti v Sloveniji, ki so po navedenem zakonu dolžni sprejeti načrte integritete. "Načrti integritete so ena izmed najbolj modernih metod za vzpostavljanje legalne, etične in poklicne kakovosti dela v različnih vladnih in nevladnih organizacijah ter pomenijo enega izmed temeljev slovenske nacionalne strategije proti korupciji. Vloga naše komisije pri uresničevanju tega projekta je svetovalne in usmerjevalne narave. Z nasveti in praktično pomočjo pomagamo kot strokovnjaki pri izdelavi načrta za izboljšavo integritete ter za usmerjanje pri ponovnem preverjanju stanja integritete. Edini način, s katerim lahko dejansko zmanjšamo obseg korupcije, je povečanje integritete, s tem pa odpravimo vzroke, pogoje in okoliščine, ki omogočajo in pospešujejo nastanek ter razvoj korupcije," so nam razložili v komisiji.

Ovadbe

Čeprav to ni delo komisije, pa je komisija na tožilstvo vložila tudi dve ovadbi zaradi suma kaznivih dejanj. Obe ovadbi sta bili dani zaradi kaznivega dejanja goljufije. Sta pa sprožili zelo burno reakcijo: oba ovadena sta ovadila Draga Kosa zaradi krive ovadbe.

Najprej je Komisija za preprečevanje korupcije zaradi suma kaznivega dejanja goljufije na okrožno državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo proti Vzajemni, ker je ta zavarovancem ponujala preoblikovanje pogodb o doživljenjskem zavarovanju v pogodbe z 12-letnim zavarovanjem. Pri tem so v Vzajemni zavarovancem zamolčali, da se s podpisom nove pogodbe v korist Vzajemne (škode naj bi bilo za 5,7 milijarde) odpovedo rezervacijam za starost, ki so jih že ustvarili, je ugotovil Drago Kos, predsednik komisije za preprečevanje korupcije. Dodal je, da kljub temu, da bodo zavarovanci zaradi nove zakonodaje rezervacije dobili povrnjene, to še ne pomeni, da kaznivega dejanja ni bilo. Tudi Zveza paraplegikov Slovenije je vložila ovadbo zoper komisijo za preprečevanje korupcije in njenega predsednika Draga Kosa zaradi "grobe diskreditacije". Kos je zvezo ovadil, ker naj bi si ta z lažnim prikazovanjem okoliščin zasedbe svojih objektov v Pineti pri Novigradu pridobila 600 milijonov tolarjev od ministrstva za delo, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, s čimer so sofinancirali gradnjo Doma paraplegikov Piran v Pacugu.

Poleg tega so policiji odstopili okrog 70 sumov korupcijskih dejanj, skupna škoda pri teh dejanjih naj bi po grobih ocenah znašala okoli 4 milijarde tolarjev.

Na področju boja proti korupciji je bilo najbrž narejeno v enem letu več, kot je marsikdo pričakoval. To pa je le še bolj podžgalo tiste, ki jih Komisija za preprečevanje korupcije moti, da so ji še bolj goreče nasprotovali. Poleg tega da je na čelu komisije človek, ki se je tako zameril Janezu Janši, da je vprašljiva tudi služba njegove življenjske sopotnice, se vlada zavzema za razpustitev komisije tudi zaradi tega, ker bi se že ob naslednjem popisu premoženjskega stanja lahko pojavili funkcionarji, ki bi težko razložili, kje so zaslužili toliko denarja. Še bolj pa bi jih motila neodvisna komisija čez nekaj let, ko bodo imeli še več časa za polnjenje svojih žepov tudi s postranskimi zaslužki, ne samo s funkcionarsko plačo.