muzej / Spomenik norosti

V tej državi je tako, da skoraj vsaka izpostavljena oseba kmalu pridobi atribute, ki jih v resnici sploh nima. Zmago Jelinčič tako velja za eksperta za balet, zelišča in star denar, sam pa se nekritično in protestom pravih strokovnjakov navkljub rad predstavlja tudi kot kompetenten sogovornik v domeni zgodovine, letalstva in še marsičesa. K temu občutku večvrednosti so gotovo prispevali tudi v Letalski zvezi Slovenije, ko so ga oportuno izvolili za predsednika, misleč, da jim bo glasen politik, ki se ima tudi za letalca, pomagal pri razvoju športnega letalstva. Hudo so se zmotili, in menda jim je že nekaj časa jasno, da Jelinčič o letalstvu na splošno, pa tudi bolj podrobno, ne ve ravno toliko, kakor sam verjame in o tem prepričuje druge. Pravzaprav se je v njegovih javnih nastopih na to temo izkazalo, da je razkorak med neznanjem in lastnim poveličevanjem svoje strokovnosti nepremostljivo velik in je v letalskih krogih kot tak že dolgo predmet posmeha. Nazadnje je prizanesljive nasmehe na usta poznavalcev s svojimi komentarji priklical lani na letalski prireditvi v Slovenj Gradcu, svojo poniglavo nekulturo pa je med drugim istega leta pokazal kot častni gost na srečanju modelarjev v Litiji, kamor so na povabilo domačega kluba prišli tudi prijatelji (večinoma mladoletniki) iz Zagreba. Plemeniti je tu pokazal vso praznoto svojega psevdoplemenitaškega imenskega dodatka, saj je z govorniškega odra kot kakšen bizarni lokalni Goering zbrani mladini grmel, da je njihov hobi jako koristen za državo in naj sestavijo veliko raketo, ki bi jo potem usmerili v hrvaški torpedni čoln Kralj Petar Krešimir IV.

Zadnja domislica, ki se mu je utrnila, je muzej letalstva Zahodnoevropske unije s sedežem v Mariboru. Prav neverjetno je, da je za amatersko spisano projektno gradivo, do katerega so na ministrstvu za kulturo zelo skeptični, od vlade za zasnovo pridobil sredstva v višini 10 mio SIT, in to v časih, ko naj bi država varčevala na vseh ravneh. Zakaj je to sporno? Eden najbolj v nebo vpijočih razlogov je neverjetna količina naivnosti in nestrokovnosti, s katero je predlagatelj omrežil predstavnike vlade. Zahodnoevropska unija je namreč organizacija, katere glavna dejavnost je usklajevanje obrambne politike, med njenimi članicami (28) pa Slovenije ni, saj je od leta 1996 le pridružena partnerica. Jelinčič se hvali, da je v tej organizaciji pridobil zagotovila, da bodo članice prispevale muzejske primerke in gradivo iz svoje letalske zgodovine. Kot da to ni dovolj velika naivnost (države se izredno stežka ločijo od artefaktov svoje tehnične in kulture na sploh), Jelinčič očitno tudi ne ve, da je izredno veliko primerkov in gradiva v rokah zasebnih ljubiteljev, ki nimajo prav nobenega interesa, da bi svoja letala, fotografije in filme razstavljali v Mariboru. Naravnost groteskna pa je tudi zamisel, da bi muzej postavili v obliki steklene piramide, večje od Keopsove! Le kdo mu bo dopovedal, da muzejski primerki in UV-žarki ne gredo skupaj, da o kolosalnih dimenzijah (in sploh neprimernosti piramide za objekt take namembnosti) niti ne izgubljamo besed. Muzeji se namreč gradijo od znotraj navzven, torej zunanje mere in videz določa vsebina zbirke, ki je za zdaj sploh ni!

Ministrstvo za kulturo je resno opravilo svoj del posla in napisalo uničujoče poročilo. Sanjača je s svojimi izračuni postavilo na realna tla - cena zemljišča: od 1,000.000 do 2,500.000 EUR, gradnja okrog 30,000.000 EUR (pri čemer bi površina letalskega muzeja presegla površino vseh muzejev na Slovenskem skupaj), stroški oblikovanja in postavitve zbirke: od 40 do 60 milijard SIT (letni budžet za vse muzeje znaša 1,5 milijarde SIT), splošni letni materialni stroški naj bi znašali okrog 6 milijard SIT, obnova enega primerka (ki v tujini večinoma poteka v zasebnih režijah) - 30.000 do 100.000 EUR (kar je izredno skromna ocena, saj se povprečni stroški v resnici gibljejo v milijonih evrih, obnova pa poteka tudi po deset let in več); kulturno ministrstvo je za obnovo 40 primerkov predvidelo okrog 400,000.000 SIT, stroški transporta bi stali prek 43 mio SIT. Jelinčič je med drugim "predvidel" med 400 in 450 delovnih mest, pri čemer ministrstvo navaja podatek, da je sedaj v vseh muzejih zaposlenih 666 ljudi - za njihove plače država letno nameni okoli 4 milijarde SIT. Okvirni zagonski stroški bi torej znašali okrog 80 milijard SIT, pri čemer Jelinčič vehementno trdi, da bi 42 % prispevali zasebniki, država bi primaknila 7 %, lokalna skupnost 11 %, ostalih 40 % pa bi pokrili z abstraktnimi evropskimi sredstvi. Prava visoka šola naivnosti, ali bolje rečeno, popolno nepoznavanje problematike. Zakaj bi zasebnik financiral zbirko letal v Mariboru, ve samo Jelinčič, še manj pa je verjetno, da bi se lastniki primernih letal odločili za donacijo ali poceni prodajo.

Zadnji žebelj v krsto je ministrstvo zabilo s podatkom, da bi zgolj za preživetje muzej moralo vsak dan obiskati med 10 in 20 tisoč obiskovalcev! Poleg tega je še cel kup nejasnosti in neznank v zvezi s prostorskimi načrti, odkupom zemljišč in drugimi "drobnarijami". Jelinčič bo prav gotovo v svojem slogu zamahnil z roko in vsul ploho na pol zamaskiranih vulgarizmov, vendar bistva ne more odgnati - letalski muzej v Sloveniji je utopija in izraz njegovega že prav obscenega pohlepa po petih minutah pozornosti. Kje je namreč Jelinčič bil, ko so z dvorišča na brniškem letališču izginila letala soko 522, dva F-86D in F-84? Prvi trije gnijejo na vojaškem delu letališča, slednji pa je vsaj rešen propada in v na pol izmišljenih barvah ameriške akrobatske skupine Thunderbirds čepi pred letališko stavbo mariborskega letališča. Zakaj se zavzeti lobist za letalski muzej ni zavzel tudi za DC-3 dakoto na Dolenjskem ali na pol propadajočo nekdanjo Adrijino lepotico DC-6 na Brniku, in navsezadnje - zakaj se kot predsednik Letalske zveze ni aktivneje vključil v zbiranje sredstev za obnovo in hranitev muzejske zbirke letečih letal na Slovenskem? Zadnja leta je bilo namreč obnovljenih kar nekaj letal, ki so zmožna leteti, Letalska zveza pa se še kar naprej dela, kot da vse te flote sploh ni. Jelinčič naj torej raje obnovljenim starim letalom pri nas zagotovi prihodnost in poskrbi, da jih bo še več, ne pa da s steklovino konkurira egipčanskim kraljem.