Katoliško-demokratska RTV

Že vse odkar je začel veljati novi zakon o RTV Slovenija, smo nestrpno čakali na novice o tem, kdo bo poslej sedel v vodstvenih organih nacionalke. Minuli teden pa smo končno izvedeli vsaj za nekaj novih RTV-jevih kadrovskih okrepitev. Parlament se je namreč lotil izbora članov dveh novih vodstvenih organov RTV. Programskega sveta RTV, ki bo nadomestil dosedanji svet RTVS, in nadzornega sveta, ki bo nadomestil dosedanji nadzorni odbor. Največ pozornosti je bilo seveda deležno sestavljanje programskega sveta, saj novi zakon določa, da bo parlament poslej izbral kar 21 od 29 članov programskega sveta. Poslanci namreč v ta organ poslej ne bodo več imenoval le petih članov, ki jih predlagajo stranke, temveč še dodatnih 16 članov, ki zastopajo civilno družbo in so jih doslej izbirale same civilnodružbene organizacije. Ta določba sicer zveni skrajno cinično. Sploh zato, ker so merila za izbor uglednežev povsem nejasna. So torej poslanci pri izbiri tistih članov programskega sveta, ki predstavljajo civilno družbo, res izklopili svoja politična prepričanja?

V parlamentarni mandatno-volilni komisiji ima večino vladajoča koalicija, ki pa se nekoliko presenetljivo ni odločila podpreti svojih glavnih favoritov. Med ugledneži recimo ni bil izbran tudi Drago Jančar, vendar zato, ker je bila njegova vloga nepopolna. Veliko bolj pričakovano je bilo, da večinske podpore ne bo dobil niti eden od do RTV-zakona kritičnih medijskih strokovnjakov. So pa podporo zaradi določila o enakomerni regionalni zastopanosti dobili kandidati z vseh koncev Slovenije. Na prvi pogled tako večina izbrancev sodi v drugo ligo. A le na prvi pogled. Mnogi imajo namreč zanimivo politično preteklost. Večina takšno, ki je vezana na sedanjo vlado. Upokojena igralka in publicistka Alenčica Marija Bole Vrabec je na volitvah leta 1996 in 2000 nastopila na listi Desusa. Igralec Bine Matoh je leta 1994 na lokalnih volitvah kandidiral na listi SDSS. Književnik Jože Snoj, podpornik novega RTV-zakona in presenetljivo edini uspešni kandidat Nove revije, se je na listi SDS nazadnje pojavil leta 2002. Gregor Pivec je direktor Splošne bolnišnice Maribor, ki je lani poskrbel za operacijo predsednika vlade Janeza Janše. Junija je bil imenovan v vladni odbor za zdravstveno reformo, na jesenskih volitvah pa naj bi bil SDS-ov kandidat za župana Maribora. Zanimivo je tudi, da se je kar pet izbranih uglednežev leta 2003 podpisalo pod pobudo Nekaj je treba storiti, v kateri so Barbara Brezigar, Aleksander Zorn, Vasko Simoniti in somišljeniki postavili načrt, ki ga zdaj uresničuje Janševa vlada. Poleg Snoja in Matoha so se pod pobudo podpisali še trije člani programskega sveta: Janši všečni zgodovinar Stane Granda, samostojni svetovalec za digitalna prenosna omrežja Ivo Jakop in eden najvišjih predstavnikov slovenske RKC Ivan Štuhec. Najmanj sedem predstavnikov civilne družbe, ki jih želi koalicija kot najbolj ugledne spraviti v RTV-jev programski svet, je torej v preteklosti tako ali drugače javno podpiralo ideje sedanje vlade. Da bi uravnotežila izbiro, je mandatno-volilna komisija s kar 19 od 21 glasov skozi spustila Spomenko Hribar, ki jo je predlagal Forum 21.

Z izbiro je lahko zadovoljna tudi RKC. Ta že ima svojega uradnega predstavnika v programskem svetu. Gre za Janeza Grila, ki ga je imenoval predsednik Drnovšek, ki po zakonu izbere dva predstavnika verskih skupnosti. A koalicija se je odločila, da RKC, ki je koaliciji pomagala podpreti RTV-zakon, ne bo pripadel le en predstavnik v programskem svetu, temveč kar štirje. Poleg Grila še trije "civilniki": Štuhec, direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Faganel in stari znanec iz sveta RTVS Hubert Požarnik, ki med drugim deluje v Pobudi za šolo po meri človeka, ki se zavzema za uvedbo verouka v šole, in v upravnemu odboru društva Slovenski katoliški izobraženci. Kaj za RTV-jev program pomeni ta podatek, bomo verjetno videli že kmalu.

Civilno družbo bodo sicer v programskem svetu RTV predstavljali še Boris Gabrijan iz Kmetijsko-gozdarske zbornice, nekdanja direktorica novogoriškega Kulturnega doma Tanja Kuštrin, nekdanji novinar TVS Boris Cipot, novinarka Helena Kastelic Zupančič, novinarka Dnevnika Tanja Lesničar Pučko, ki jo je predlagalo Društvo novinarjev Slovenije, in nekdanji tv-voditelj Mito Trefalt. Omenjena šestnajsterica je bila izbrana šele po štirih glasovanjih in zoprnih usklajevanjih.

Do še več razburjenja pa je prišlo pri izbiri drugih RTV-jevih kadrov. Recimo pri izbiri petih članov programskega sveta, ki jih po že ustaljeni dolgoletni praksi izbere parlament na pobudo parlamentarnih strank. SDS je med peterico predlagala znanega odvetnika Jožeta Hribernika, ki se je proslavil denimo po zagovarjanju obtožencev v zadevi Depala vas in Ivana Bernika, NSi je predlagala Tina Mamiča, sina nekdanjega poslanca NSi in novinarja Primorskih novic, ki ga poznamo tudi iz Ognjišča. SLS je predlagala Jano Bezenšek z mariborske Pedagoške fakultete, SD Jerneja Pikala s FDV, LDS pa Vlada Miheljaka s FDV.

Opozicijski poslanci so pozneje vzkipeli, da se je odločila SDS sprivatizirati nadzorni svet RTV, ki bo imel po novem veliko večjo vlogo kot doslej (sprejemal bo recimo statut RTV). SDS je namreč sklenila v ta organ imenovati dva od petih članov, ki jih imenuje parlament. Gre za pravnika Klemna Jakliča, ki se je za SDS nazadnje izpostavil ob razpravi o RTV-zakonu, in ekonomista Franca Orešnika. Potem ko bo vlada v nadzorni svet imenovala še svoje štiri člane, bo prevlada SDS nad RTV-jevem nadzorom popolna.

Vsi našteti ugledneži so sicer še vedno kandidati za člane programskega in nadzornega sveta. V torek jih mora potrditi še državni zbor. Glede na to, da ima večino v parlamentu vladajoča koalicija, njihova potrditev ne bi smela biti problematična.