Med Vatikanom in Janšo

Ker večina članov programskega sveta RTV Slovenija simpatizira s sedanjo vlado, precej pa jih zastopa tudi katoliške organizacije, se zdi, da je izbira Staneta Grande zadovoljila oboje. Granda, profesor zgodovine, zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa, je znan tudi kot kolumnist katoliškega tednika Družina, kjer je vedno znova ogorčen nad krivico, ki naj bi se godila RKC. Tako je denimo tistim, ki so opozarjali na visoko vrednost premoženja, ki ga je z denacionalizacijo dobila vrnjenega RKC, očital, da izvajajo "legalizacijo zločinov" komunistične oblasti. Nerazumljivo se mu zdi tudi, "kakšno izjemno razumevanje imajo nekateri za Rome, ob pisanju o katoličanih pa izgubijo vse ozire". Pogosto omenja povojne poboje, kritizira varuha človekovih pravic in še pogosteje medije, ki naj bi o romarskih dogodkih pisali tako, da se normalnim ljudem, "celo vernikom, včasih zagabijo".

In njegov odnos do oblasti? Za Ognjišče je pred časom povedal, da je bil "lojalen do vsake oblasti". Prejšnji teden je medijem razlagal, da je "na strani slovenske osamosvojitve" in "krščanski socialist". Iz Družine je razvidno, da mu je sedanja oblast bistveno bližje od prejšnje, pri kateri je pogrešal "načelnost, odkritost in poštenost". Po Janševi volilni zmagi je zapisal: "Z volitvami je mogoče dobljena, ni pa nujno, 'odločilna bitka', nikakor pa ne 'vojna'." Nato ga je šolski minister Zver uvrstil med redke "politično nemotivirane" in zato primerne zgodovinarje. Postal je član mešane slovensko-hrvaške zgodovinske komisije, ki sta jo ustanovili sosedi. Postal je tudi član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, kjer vodi komisijo za učbenike. V svet ga je predlagalo Društvo matematikov, fizikov in astronomov iz Kopra, čeprav niti Granda niti drugi kandidati tega društva niso matematiki, fiziki ali astronomi.

Na podoben način je Granda prišel v programski svet RTV. Tja ga je kot kandidata civilne družbe predlagal Zavod za oživitev civilne družbe. Gre za skupino ljudi, ki je glasno pozivala k sprejetju novega RTV-zakona in je tesno povezana z Zborom za republiko. Tudi sam Granda je v kolumnah odkrito podpiral novi RTV-zakon. Sicer pa je že v preteklosti menil, da je treba z mediji nekaj storiti, zato je leta 2003 podpisal pobudo Barbare Brezigar, Vaska Simonitija, Aleksandra Zorna in drugih, s katero so želeli predrugačiti tudi RTV Slovenija, in sicer tako, da bi postal eden od kanalov vladni, drugi pa opozicijski. Zdaj, ko je Granda postal predsednik programskega sveta, je dejal, da morajo program urejati uredniki, in skritiziral informativni program, češ da naj bi bilo v njem premalo informacij in preveč komentarjev.

Granda je torej zagovornik rimskokatoliških vrednot, njegov namestnik v svetu RTV, odvetnik Jože Hribernik, pa je predvsem kandidat SDS. Hribernik je bil eden izmed zagovornikov v procesu proti četverici vojakov, ki je v Depali vasi nasilno obdelala civilista Milana Smolnikarja. Zastopal je še Antona Krkoviča, Marjana Podobnika, Ivana Bernika, Dušana S. Lajovica, Alojza Krapeža, Iva Hvalico, pa tudi sedanjega predsednika vlade Janeza Janšo, ko je ta tožil Ladislava Troho. In zunaj sodnih dvoran? Leta 2000 je bil med pobudniki tožbe zoper Slovenijo na evropskem sodišču, s katero so želeli uveljaviti večinski volilni sistem, ki ga je predlagala SDS. S podpisom pa je podprl tudi kandidaturo Barbare Brezigar za predsednico države.

Programski svet je zdaj pred osrednjo nalogo - izbrati mora novega generalnega direktorja RTV Slovenija. Razpis naj bi objavili konec januarja, največ možnosti pa naj bi imela Rosvita Pesek in Janez Sajovic.

Prejšnji teden se je sestal tudi nadzorni svet RTV Slovenija. Nadzorniki so za predsednika izvolili Jožefa Jerovška, nekdanjega generalnega direktorja RTV, ki je danes sicer upokojenec, a piše kolumne za Demokracijo, je pa tudi vnet podpornik sedanje oblasti. Na septembrski javni tribuni Zbora za republiko je odkrito priznal, da želi vladajoča opcija z novim RTV-zakonom dobiti 51-odstotni delež v svetu javne RTV.