Ne v našem imenu!

Pod vabilo na mirni protest proti odhodu četverice v krvavi Irak se ni podpisal nihče. Čeprav smo ob tovrstnih protestnih akcijah navajeni na anonimne organizatorje, ki zaradi neprijavljenih manifestacij radi skrijejo svojo identiteto, pa je bilo tokratno vabilo zanimivo, ker se po spletnih nabiralnikih ni širilo z naslovov, ki smo jih lahko spoznali v času akcij proti Rop-Grizold-Ruplovi NATO-propagandi. Mirovna mreža, ki je v tistem času na ulici vzpostavila edino alternativo vsedržavni NATO-evforiji, se ob odhodu štirih vojakov v Irak še ni zganila. Tako sta v nastalo vrzel urno skočili izvenparlamentarni politični opciji, ki sta tako kot LDS in SD dojeli, da nasprotovanje pošiljanju slovenske vojske v Irak lahko postane del njihovega političnega kapitala pred naslednjimi volitvami. Zaradi angažmaja Aktivne Slovenije in Stranke mladih v medijski kampanji proti odhodu četverice v Irak so se začele pojavljati govorice, da se za organizacijo mirnega protesta skriva ena izmed malih strank, ki naj bi se tako izogibala kazni za neprijavljeno javno zborovanje. Tej teoriji je verjelo kar nekaj mirovnih aktivistov, ki doslej skoraj nikoli niso manjkali na tovrstnih mirovnih akcijah, a so se prav zaradi tega odločili tokratne - ker svojih teles ne želijo zastaviti za promocijo političnih strank - bojkotirali.

Kljub temu da se pred ograjo ministrstva niso zbrale skupine, ki so v času NATO-agitpropa izvajale akcije skoraj vsak teden, se je na neznosnem večernem mrazu pred Erjavčevim obrambnim kompleksom zbralo približno sto ljudi, ki so s simboličnim obešanjem svojih imen državnemu vrhu sporočili tisto, kar je pred tem velik del v Irak vpletene mednarodne javnosti že sporočil svojim voditeljem: "Ne v našem imenu!" Skladna z majhnim številom protestnikov je bila tudi prisotnost policije, ki sta jo ob nekaj skritih policijskih avtomobilih na okoliških parkiriščih s stopicanjem okoli Maistrove podobe predstavljala le dva policista. Ob obešanju imen so pred ograjo obrambnega ministrstva zagorele sveče. Slika je bila tako precej podobna tisti na dan koalicijskega napada na Irak - le da so takrat sveče gorele pred ograjo ameriške ambasade. Med stotnijo premraženih udeležencev je bilo moč videti precej znanih obrazov. Ob starejših domačih mirovnikih, ki so podobne akcije izvajali že v osemdesetih, sta po pripravljenosti izstopala vrha zgoraj omenjenih zunajparlamentarnih strank, ki sta pred bliskavicami fotoaparatov ponosno pritrjevala lično natiskane liste z imeni strankarskega vrha. Na shodu je imela svojo predstavnico tudi parlamentarna opozicija. Zastopala jo je poslanka Majda Širca, ki je morala tako kot njena nekdanja poslanska kolegica Jerca Mrzel odgovarjati na vprašanja o spominih na čas, ko sta njuni stranki še korakali po taktu Ruplove proameriške NATO-koračnice. Po slabi uri zmrzovanja so ograjo obrambnega ministrstva začeli zapuščati novinarji in fotografi, zatem so kmalu poiskali toplejši prostor še mirovniki, ki so za seboj pustili papirje s svojimi imeni. Za vsak primer. Da se ve, kdo nasprotuje voljni okupaciji Iraka. Toda imena miru očitno ne sodijo na ograjo vojnega ministrstva, ki nam je sporočilo, da je bilo "eno uro po končanem shodu našemu pogodbenemu vzdrževalcu naročeno, da poskrbi za odstranitev letakov in sveč. Vse, kar je bilo odstranjeno, se bo še teden dni (do 31. januarja) nahajalo v posebnem depoju naše vzdrževalne službe." Če so imena shranili v katero od posebnih evidenc, nam iz Morsa niso sporočili.