Enotna Nova Gorica

Namesto bojevito je bilo ozračje na četrtkovi tiskovni konferenci v novogoriški Mestni hiši skorajda slovesno. Poteza predsednika države, ki je v svoji očitno neusahljivi plimi omnibenevolence prejšnje popoldne pomilostil Danila Kovačiča, je morda najbolj presenetila prav njegove prijatelje, ki so mu stopili v podporo. Tvorec zgodbe o uspehu z imenom Hit je bil zaradi zlorabe položaja obsojen na tri leta in osem mesecev zapora, pravosodni minister Lovro Šturm pa je sredi decembra v dopisu predsedniku države predlagal, naj pomilostitve ne podpiše, in sicer na račun vrste in teže storjenega kaznivega dejanja: glede na veliko protipravno pridobljeno premoženjsko korist in stopnjo kazenske odgovornosti je bila po njegovem obsojencu izrečena primerna kazen, ki bi svoj namen dosegla le, če bi bila prestana v celoti. Kljub temu apelu se je zdaj Drnijev avtogramček znašel na odloku, s katerim je zaporna kazen zmanjšana na dve leti ter pogojno odložena za dobo petih let, kar de facto pomeni, da Kovačiču ne bo treba v zapor, če v tem obdobju ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja. Ena izmed Kovačičevih hčerk, obe sta se udeležili konference, je povedala, da ji je gospod Lavrinc v imenu predsednikovega kabineta povedal, da se je Drnovšek njenega očeta "preprosto usmilil".

Odbor za podporo Danilu Kovačiču, ki se v tem stavku z veliko piše samo zato, ker stoji na začetku (ker še ni bil uradno ustanovljen, tudi še nima uradnega imena), je nastal pred štirinajstimi dnevi, a je vsekakor mislil zares: v treh dneh zbiranja naj bi mu samo v Novi Gorici uspelo zbrati kar tri tisoč podpisov. Dan konference je bil sprva mišljen kot datum štarta akcije zbiranja podpisov tudi po drugih slovenskih mestih, govor je bil celo o velikem podpornem shodu, zdaj pa je bil podpornikom z eno samo potezo iz kril odvzet ves veter - dejstvo, nad katerim so nedvomno najbolj navdušeni prav oni sami. "Drnovšek nas je prekosil!" so se strinjali člani odbora in ginjeno dodajali, da si je na ta račun pri primorskih volilcih nedvomno nabral nezanemarljivo število političnih pik.

Na konferenci so potem povedali večino tistega, kar bi verjetno tudi, če bi jih še čakala dolga bitka, le da z nekoliko omiljenim ogorčenim žarom. Najbolj čustveno je nastopil Kovačičev dolgoletni prijatelj Nino: "To je človek, ki je zadnjih trinajst let hudo trpel! Nino - se ščipam, se potim, ne vem, kaj se bo zgodilo, tako mi je govoril iz umobolnice! In to človek, ki nam je dajal vsem - kulturi, šolstvu, vsem! Toliko nam je dal, da smo mu dolžni zdaj, ko je padel v blato, stopiti v bran! Ker je naše pomoči vreden. Doma ima prav takšno hišo kot jaz. Ima pač svojo rojstno hišo, ki je vredna dvajset milijonov - nobenega gradu nima! Danilo je napravil majhno krtino greha, za Primorsko pa mogočni Triglav dobrega!" Ko se je pozneje omenjala proslavitvena fešta, je enako čustveno pozval, naj z njo vendarle še počakajo, da pride Kovačič malce k sebi: "Saj če pride zdaj po vsem, kar je prestal, še na neko veliko fešto - saj ga bo kap! Bo skupaj padel!"

Neformalni vodja odbora Sergej Ferrari, ki je bil skupaj s Kovačičem svojčas ministrant, mu je tik pred izbruhom največjih težav svetoval: "Zbeži! Pograbi vse tiste milijone evrov, ki da jih imaš skrite, pa jo ucvri čez mejo!", a ni hotel naslovnik za tak nasvet niti slišati. "Ne," mu je odvrnil: "Hodi na moje procese in poslušaj, pa boš videl, da nisem kriv." Ferrari je to tudi storil in danes trdi - čeprav odločitve sodišča noče spodbijati, ker ni pravnik - da ni v sodni dvorani slišal ene stvari, ki bi ga prepričala, da je Kovačič karkoli ukradel. O resnosti Kovačičevih psihičnih težav ne dvomi: "Kot triinpolletnemu fantiču so mu fašisti požgali ne samo rodno hišo, temveč celo vas, nakar so ga tako mladega gnali v internacijo. Potem pa se nanj zgrnejo vse te tegobe, operacija srca, pa huda telesna prizadetost žene, ki brez njega sploh ne more, pa medijsko blatenje, nenehno romanje iz umobolnice v zapor in nazaj ... Čisto resno vam povem, da ta človek ne bi preživel še par mesecev tega stanja."

V imenu mlajših generacij je prišel svojo podporo izrazit Matjaž Nemec, ki s Kovačičem prijateljuje že več kot deset let. "V vprašanje njegove sodne nedolžnosti se niti ne bi spuščal," mi je povedal: "Predvsem se že dalj časa zavzemam, da bi bil prost. Politika je itak povsod. V tranzicijskih procesih je obogatelo ogromno Slovencev in nepravično se mi zdi, da bi zdaj kot grešno jagnje trpel nekdo, ki je res tako ogromno naredil za skupnost, medtem ko se številnim drugim, ki niso niti mignili s prstom in so celo zavozili cela podjetja, ne skrivi niti las na glavi. Danilotu se življenjski čas izteka, njegova kariera je uničena, že trinajst let ga vlačijo po sodiščih ... Mladi v Novi Gorici pa se soočajo z novo resničnostjo. Težko je najti zaposlitev. V Hitu delajo danes mlajši uslužbenci prek Študentskega servisa. Danilo je znal dobro delo tudi dobro nagraditi, zdaj pa v Hitu malodane ustrahujejo uslužbence." Posebej ga je razveselila enotnost celotnega mesta, vsaj kar se tiče tega konkretnega vprašanja: "Naša čustva so rezultat dolgoletnih razočaranj. Primorska se čuti zapostavljeno - tudi ob tem, ko se ji je skušalo vzeti kokoš, ki nese zlata jajca."

Na zaključni pogostitvi, ki so jo pripravili za novinarje, so člani odbora napovedali, da ta velika zmaga ne pomeni tudi razpustitve odbora, temveč bodo ostali, budno spremljali dogajanje in se po potrebi spet angažirali, in to ne samo v povezavi z vprašanjem življenjske usode bivšega direktorja Hita, temveč praktično kateregakoli "ekološkega ali družbenosocialnega" vprašanja, ki zadeva vso državo. Napovedali so, da se utegnejo - če se ne bo izkazalo, da gre vendarle za politično stranko - pridružili predsednikovemu društvu za razvoj.

Nekateri poznavalci v prestolnici pravijo, da je bila Kovačičeva največja napaka ta, da je bil preveč samozavesten - da je mislil, da lahko stane inu obstane, ne da bi prave politične dlani podmazal s pravimi količinami denarja, njegovi najbližji pa to opišejo z besedami, da je bil Kovačič vedno in da je še vedno predvsem preveč naiven. Tudi vsled pomilostitve sta mi hčerki zaskrbljeno zaupali, da namerava najverjetneje obnoviti proces, dokler ne bo dokazal svoje nedolžnosti (pardon se pač nanaša samo na zaporno kazen in ne spodbija tudi sodno dokazane krivde) - kar mu vsi iz srca odsvetujejo: "Danilo, umiri se! Umiri se in obdeluj trte!" Z besedami enega izmed njegovih prijateljev: "Igralništvo je v vsakem primeru črna magija, velika čistilna naprava za umazan denar." Nad pozivom centrale SDS vodji lokalne SDS Antonu Kosmačinu, naj odstopi zaradi svoje javne podpore Kovačiču, so si vsi edini, naj vladajoča stranka "neha s takimi forami". Kolikor si je pik s svojo potezo nabral Drnovšek, naj bi jih na drugi strani izgubil prvak SDS. Zadnji stavek, ki sem ga slišal skozi vrata ob odhodu, je bil glasno retorično vprašanje: "Kako, za vraga, je lahko Janša postal takšen - pa saj je vendar heroj!"