izbrisani / Tajna zakonodaja
Kako vlada pred javnostjo skriva predlog ustavnega zakona o izbrisanih
Siniša Gačič
MLADINA, št. 10, 10. 3. 2006

Ne povem: Dragutin Mate, minister za notranje zadeve
© Borut Krajnc
Ministrstvo za notranje zadeve je Mladino oviralo pri poročanju o ustavnem zakonu, ki naj bi rešil položaj izbrisanih, že v času priprave zakona. Ko smo novembra lani spraševali tistega Jerneja Pavlina, ki je zaradi navodila vladnim PR-ovcem o nekomuniciranju z našim časopisom odstopil s položaja prvega vladnega predstavnika za stike z javnostjo, nam mladi politik ni želel razkriti imen pravnih strokovnjakov, ki so bili z davkoplačevalskimi sredstvi plačani za pomoč pri pripravi ustavnega zakona. Šele ko smo aktivirali 5. točko 45. člena zakona o medijih in zahtevali pisno utemeljitev razlogov za zavrnitev zahteve po informaciji, je Pavlin popustil in sporočil, da so ustavni zakon pomagali napisati dr. Rajko Pirnat, dr. Miro Cerar, dr. Tone Jerovšek in dr. Miha Juhart. V istem sporočilu s konca novembra je Pavlin Mladini obljubil: "Ko bo predlog zakona pripravljen in vložen v vladno proceduro, ga bomo predstavili javnosti." Tri tedne kasneje je minister Mate na tiskovni konferenci naznanil, "da je vlada na predlog MNZ-ja danes začela obravnavo ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije," kot so na MNZ-ju na dolgo poimenovali ustavni zakon o izbrisanih, vendar je v nasprotju s Pavlinovo obljubo minister Mate javnosti sporočil, da "podrobnejše vsebine zakona ne morem predstaviti, zakon ima stopnjo tajnosti 'interno', dokler ne bo sprejet na vladi". Minister se je odločil za uporabo oznake tajnosti podatka, "ker gre za gradivo, ki ga želijo najprej uskladiti in šele nato obravnavati v širši javnosti". Po njegovih besedah naj bi dokument izpolnjeval vse pogoje za oznako "interno", saj naj bi šlo za delovno gradivo ministrstva, "njegovo razkritje pa bi na neki način povzročilo oteženo delovanje oziroma pripravo predloga".
Siniša Gačič
MLADINA, št. 10, 10. 3. 2006

Ne povem: Dragutin Mate, minister za notranje zadeve
© Borut Krajnc
Ministrstvo za notranje zadeve je Mladino oviralo pri poročanju o ustavnem zakonu, ki naj bi rešil položaj izbrisanih, že v času priprave zakona. Ko smo novembra lani spraševali tistega Jerneja Pavlina, ki je zaradi navodila vladnim PR-ovcem o nekomuniciranju z našim časopisom odstopil s položaja prvega vladnega predstavnika za stike z javnostjo, nam mladi politik ni želel razkriti imen pravnih strokovnjakov, ki so bili z davkoplačevalskimi sredstvi plačani za pomoč pri pripravi ustavnega zakona. Šele ko smo aktivirali 5. točko 45. člena zakona o medijih in zahtevali pisno utemeljitev razlogov za zavrnitev zahteve po informaciji, je Pavlin popustil in sporočil, da so ustavni zakon pomagali napisati dr. Rajko Pirnat, dr. Miro Cerar, dr. Tone Jerovšek in dr. Miha Juhart. V istem sporočilu s konca novembra je Pavlin Mladini obljubil: "Ko bo predlog zakona pripravljen in vložen v vladno proceduro, ga bomo predstavili javnosti." Tri tedne kasneje je minister Mate na tiskovni konferenci naznanil, "da je vlada na predlog MNZ-ja danes začela obravnavo ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije," kot so na MNZ-ju na dolgo poimenovali ustavni zakon o izbrisanih, vendar je v nasprotju s Pavlinovo obljubo minister Mate javnosti sporočil, da "podrobnejše vsebine zakona ne morem predstaviti, zakon ima stopnjo tajnosti 'interno', dokler ne bo sprejet na vladi". Minister se je odločil za uporabo oznake tajnosti podatka, "ker gre za gradivo, ki ga želijo najprej uskladiti in šele nato obravnavati v širši javnosti". Po njegovih besedah naj bi dokument izpolnjeval vse pogoje za oznako "interno", saj naj bi šlo za delovno gradivo ministrstva, "njegovo razkritje pa bi na neki način povzročilo oteženo delovanje oziroma pripravo predloga".
Zakon, ki nosi oznako tajnosti, je pred TV-kamerami minister izročil predstavnikom opozicijskih poslanskih skupin Školču, Jelinčiču in Potrču in tako se je med politiki lahko začela vsebinska razprava o predlogu zakona, ki ga javnost sploh še ni videla. Ko se je v razpravo o zakonu vmešal še predsednik države, je Mladina uporabila zadnjo možnost za dosledno poročanje o odpravljanju posledic nezakonitega izbrisa. Skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja smo 10. januarja poslali zahtevo po dostopu do besedila ustavnega zakona o izbrisanih in jo utemeljili s sklicevanjem na prevladujoč javni interes, saj je, kot smo zapisali v zahtevi, v interesu javnosti, da spozna vsebino zakona, o katerem so se, poleg predsednika države, izrekle tudi vse parlamentarne stranke. O vladnem razumevanju javnega interesa veliko pove datum odgovora na zahtevo; odgovor smo prejeli natanko na dan, ki je po zakonu določen kot dan, ko se izteče rok za odgovor na zahtevo.
Trideset delovnih dni kasneje smo torej prejeli odločbo, s katero je vlada zavrnila dostop do ustavnega zakona o izbrisanih. Odločitev je utemeljila z dvema zakonskima določbama, ki ji omogočata skrivanje zakona. Prvič vlada ne pokaže zakona zato, ker ta nosi oznako tajnosti, in drugič zato, ker je dokument še v fazi izdelave. Da je zakon tajen, ne moremo oporekati, saj je minister besedilu dal najnižjo oznako tajnosti, sprašujemo pa se, ali minister besedilu, kakršno je ustavni zakon, sploh lahko nadene oznako tajnosti. Po zakonu o tajnih podatkih se namreč za tajne lahko označijo le podatki, katerih razkritje bi imelo škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, nanašati pa se mora na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost ... Kljub izrecnim določilom v zakonu o tajnih podatkih pa je vlada oznako tajnosti utemeljila s povsem drugimi razlogi. "Glede na to, da predlagano gradivo obravnava vsebino iz obdobja, ko je Slovenija postala samostojna država, in da s predlagano ureditvijo posegamo v določena pravna razmerja za nazaj, bi kakršnakoli seznanitev javnosti pred obravnavo gradiva na seji Vlade RS povzročila nerazumevanje in neobjektivno obveščanje o vsebini predloga ustavnega zakona," je v odločbi zapisala vlada in tajnost ustavnega zakona dodatno utemeljila še z do sedaj izdanimi Bohinčevimi odločbami, ki bodo "ponovno predmet obravnave po tem ustavnem zakonu, zato bi vnaprejšnja seznanitev, tako posameznikov kot tudi širše javnosti, ob obnovi postopka povzročila določene težave pri opravljanju nalog ministrstva".
Zanimiv je tudi izgovor vlade, da je ustavni zakon o izbrisanih še v postopku izdelave na MNZ-ju, kar je v odločbi utemeljila s sklicevanjem na tajni sklep, ki ga zaradi tega nismo mogli preveriti. Zanimiv ni le zato, ker notranje ministrstvo na spletu obvešča, da je "konec lanskega leta pripravilo predlog ustavnega zakona", "da je koalicija glede predloga usklajena" in da bo minister Mate "začel iskati soglasje parlamentarnih strank za predlagano rešitev", ampak predvsem zato, ker je ustavni zakon politično mrtev, saj sta obe opozicijski stranki ministru Mateju že zdavnaj sporočili, da predlagane zakonske rešitve ne bosta podprli. Ker menimo, da ima javnost, ki se na volitvah odloča med vladnimi strankami in opozicijo, pravico poznati vsebino zakonskega besedila, ki je razklalo parlamentarne opcije, je Mladina izkoristila še zadnjo pravno možnost za dostop do besedila ustavnega zakona o izbrisanih, tako da se je na odločbo vlade pritožila pooblaščenki za dostop do javnih informacij.