primer plut / Pravne dileme

Ob "primeru Silvo Plut" se je postavilo več pravnih vprašanj, glede katerih pri nas ni ne prepričljive sodne prakse ne potrebnih izkušenj organov pregona. Plut je namreč obtožen vrste hudih kaznivih dejanj tudi v tujini, točneje v Srbiji. A je očitno moral storiti enega najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo vnovič v Sloveniji, da mu je bila začasno spet odvzeta prostost. Silvo Plut naj bi bil torej spet moril, tako vsaj kaže predvsem način storitve kaznivega dejanja na Jančah, kjer naj bi bil ubil Ljubico Ulčar, ženo enega svojih znancev, ki je pred časom proti Plutu pričal na sojenju zaradi ropov in vloma. Dokler Plut ne bo obsojen, sicer velja za nedolžnega, a kot rečeno, okoliščine omenjenega umora kažejo nanj.

Pravna vprašanja, ki se sprožajo ob njegovem ravnanju, na prvi pogled nakazujejo, kot da gre za pretkanega morilca. Vsa pravna ravnanja, ki bi bila potrebna za preprečitev ponavljanja kaznivih dejanj, so namreč pri njem zatajila. Vendar je zdaj že bolj ali manj jasno, da Plutovo kriminalno pot vseskozi spremlja vrsta zanj srečnih naključij in pravnih neznank, torej njegovo ravnanje ni posledica delovanja pretkanega kriminalnega uma.

Pogojni odpust ali sojenje

Eno izmed pravnih vprašanj, ki so se pojavila ob Plutovem primeru, je vprašanje učinkovitosti pogojnega odpusta in sorodne kazni, pogojne obsodbe po naši zakonodaji. Plutu so namreč po 1. avgustu 2002 zaporno kazen pogojno odpustili. To pomeni, da je preostanek kazni, to je do 17. februarja 2005, prestajal na prostosti. Obsojenec pa je lahko pogojno odpuščen le, "če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja". Kako zelo se je komisija za pogojne odpuste očitno zmotila. Pluta namreč obtožnica iz Srbije in Črne gore med drugim bremeni istovrstnega kaznivega dejanja, kot ga je pred šestnajstimi leti storil v Sloveniji. Tudi kaznivo dejanje na Jančah je iste vrste.

Obtožnica, ki so jo na Okrožnem sodišču v Novem mestu prejeli 13. februarja letos, ga bremeni umora 25-letne Jasmine Đošić na grozovit način, umor pa naj bi se bil zgodil 18. novembra 2004, torej v času, ko je zanj še veljal pogojni odpust. Tudi sicer so na ministrstvu za pravosodje vedeli za njegova domnevna kazniva dejanja že spomladi 2005, ko so jih organi pregona Srbije in Črne gore v sklopu preiskave zaprosili za nekatere izsledke, Plutovo DNK in prstne odtise. Če ne prej, bi se slovenski organi pregona vendarle lahko odzvali vsaj 13. februarja letos, torej deset dni pred umorom na Jančah, in organizirali osredotočeno iskanje Silva Pluta. Po prejetju obtožnice iz Srbije bi jim moralo biti jasno, da obstaja utemeljen sum, da je prekršil pogojni odpust. Sodišče v Novem mestu pa je razpisalo le tiralico, katere namen je bil pridobitev naslova Plutovega prebivališča za potrebe vročitve obtožnice in ne prijetje. Drugače bi Plutov zadnji domnevni umor morda lahko preprečili, če bi se že lani spomladi Slovenija odločila, da mu bo sama sodila za umor v Srbiji. Tako bi sledil pripor in nato sojenje. Sodni postopek pa bi se gotovo končal do 17. februarja letos, kar bi zadostilo še pogoju za preklic pogojnega odpusta iz 6. odstavka 110. člena kazenskega zakonika. Pogojni odpust se sme namreč preklicati še leto po tem, ko je potekel. Če domnevamo, da bi bil Plut obsojen za kaznivo dejanje umora v Srbiji (dejanje je na las podobno umoru izpred šestnajstih let), bi sedaj verjetno prestajal novo zaporno kazen v Sloveniji, enotno določeno za neprestano zaporno kazen iz pogojnega odpusta in za novo kaznivo dejanje.

Napačni podatki pravosodnega ministra

V omenjenem scenariju gre seveda za špekulacijo, ki vključuje celo vrsto pravnih vprašanj, brez pravne prakse. To so v nastopih izkoriščali tudi predstavniki oblasti. Nekaj dni po priprtju Silva Pluta so o tej temi na POP TV pripravili oddajo Trenja, kjer je bil eden izmed gostov tudi pravosodni minister Lovro Šturm. Med razpravo je zelo odločno postregel z nekaterimi podatki, ki pa kar po vrsti niso držali.

Najprej je odrezavo ovrgel možnost preklica pogojnega odpusta, ki smo jo že omenili: "Tisti rok je že zdavnaj potekel. Pogojnega odpusta ni bilo več. Potekel je v začetku leta 2005. So pa napačno objavili v medijih. Objavljeno je bilo, da je potekel v začetku leta 2006. To je napaka. Moram demantirati to." Pogojni odpust je res potekel v začetku leta 2005, je pa Plut storil domnevno kaznivo dejanje v Srbiji še med trajanjem pogojnega odpusta. Kot smo že omenjali, kazenski zakonik dovoljuje preklic pogojnega odpusta tudi leto po tem, ko je ta že pretekel. Zakaj? Za primere, ko se med pogojnim odpustom storjeno kaznivo dejanje, katerega posledica je preklic pogojnega odpusta, s sodbo ugotovi šele po preteku pogojnega odpusta. Nadalje je pogovor v oddaji tekel o možnosti 48-urnega pridržanja Silva Pluta, ko je slovenska policija izvedela za dogajanje v Srbiji spomladi 2005. Kritiki ravnanja policije trdijo, da bi se v tem času lahko pridobila potrebna dokumentacija iz Srbije, na podlagi tega pa bi bila mogoča odreditev pripora. Šturm je glede možnosti 48-urnega pridržanja, ki ga odreja državni tožilec, zatrdil, da tožilstva policija ni uradno obvestila in zato 48-urno pridržanje ni bilo mogoče. Razprava je pozneje navrgla dokaze o tem, da je policija o zadevi tožilstvo ustno vendarle obvestila. Šturm pa je v odgovoru nedvoumno zatrdil: "Neki pogovor seveda ni dovolj za to. Policija mora dati ustrezno uradno zahtevo tožilstvu in tega policija ni storila." Takoj za tem je Šturma demantiral namestnik direktorja policije Matjaž Šinkovec. Pojasnil je, da po uredbi ni potrebna uradna korespondenca med policijo in tožilstvom, pač pa je dovolj že ustna usmeritev. Šturm potem o tej temi ni več spregovoril.

Med TV-razpravo je postalo jasno, da si pravosodno ministrstvo vedno očitneje jemlje patronat nad tožilstvom. Šturm je ravnanje tožilstva v zadevi Plut namreč označil za primerno in zavrnil trditev o napakah tožilstva. Hkrati je bilo iz ministrovih izjav očitno, da tožilstvo razume kot poveljnika in usmerjevalca policije skoraj brez izjem. To pa ne ustreza v zakonu določeni vlogi tožilstva in tudi ne z zakonom zagotovljeni samostojnosti in neodvisnosti policije. Kljub vsemu je videti, da politiki podrejeno tožilstvo pod novo oblastjo postaja nagobčnik za policijo, ki brez navodil ali dovoljenja tožilstva skorajda ne sme več posredovati.

Posledice

Pravna zmeda v zvezi s primerom Plut bi bila lahko tudi dober povod za resen premislek o dodatni ureditvi institutov pogojnega odpusta in pogojne obsodbe. Predvsem za storilce hujših kaznivih dejanj. Marsikje po svetu, najbolj znana je ureditev v ZDA, poznajo pogojno obsodbo, kjer se mora storilec od časa do časa javljati na policiji ali pri določenem policistu, ki nadzira pogojne kazni. Tako se, če drugega ne, vsaj točno ve, kje je pogojno obsojeni ali odpuščeni. Podobno ureditev, celo za veliko milejše oblike kaznivih dejanj, poznajo recimo v Veliki Britaniji. Tam se morajo nekateri nogometni navijači, večkratni prestopniki na stadionih, točno ob uri tekme njihovega moštva zglasiti na policijski postaji. Tako se jim prepreči obisk tekme.

Ob primeru Plut se postavlja tudi vprašanje morebitnih sprememb kazenske zakonodaje glede zvišanja zagroženih kazni za ponavljavce kaznivih dejanj. Tu je seveda pomembno dodati, da je premislek o takšnih zvišanjih kazni mogoč le glede povratnikov, ki so storilci hujših kaznivih dejanj, predvsem kumulativno z istovrstnostjo dejanj. Morda bi kazalo zakonsko urediti tudi dodatne možnosti za večji nadzor večkratnih storilcev hujših kaznivih dejanj še po tem, ko so že na prostosti.

Vse to so vprašanja, o katerih bi bilo treba razpravljati preudarno, da ne bi zapravili visokih standardov, ki sedaj veljajo za poseg represivnih organov v človekove pravice posameznika. Prav dogajanje v zvezi s Plutom je namreč pokazalo, da so pri nas standardi glede posameznikovih pravic pred organi pregona visoki, kar seveda ni slabo.