Komedija zmešnjav in sprenevedanja

O meni so pisali v vsem tem času več, kot sem hotel, predvsem neumnosti. Če ne bi bil toliko časa v politiki, sploh ne bi mogel verjeti, da so takšne nebuloze mogoče, tako pa vem, kako se slovenska trač medijska scena producira.

Tokrat ni šlo za trač medijsko sceno, govorice so izvirale iz vladnih krogov.

Tu sicer pogosto velja vzajemnost, simbioza, ki zapovrh, da ne bo nesporazuma, nikakor ni bila neznana niti prejšnjim vladam. Prej sem govoril o medijskem pojavljanju v vsem obdobju po svojem odhodu, ki je bilo, na videz nenavadno, večkrat stimulirano bolj iz t. i. "mojih domačih" krogov, kjer imajo z menoj verjetno celo več težav kot druga stran. A pustimo to, saj spominja na duhovito štorijo o prerokih in Rimljanih, ki jo je pred mnogo leti napisal Rastko Močnik in se konča s sprijaznjenim vzdihom razvpitega dolgolasca: "Da sem nedolžen, lahko dokažem samo na križu."

Tudi do mene je prišlo, da naj bi bili ljudje iz vladnih krogov, misleč, da so tako uganili željo gospodarja, vir "argumenta", da Tuš ni mogel dokapitalizirati Iskraemeca, ker naj bi se bil za njim skrival jaz oziroma Ultra. A zgodba z Iskraemecom je precej bolj zapletena in zanimiva, okoli nje je ogromno interesov in akterjev, če ne bi šlo za usode ljudi, bi jo lahko z užitkom obravnavali kot genialno komedijo zmešnjav in sprenevedanja.

Najprej je treba - ponovno - jasno povedati, da Ultra ni nikoli imela prav nikakršnega namena investirati v Iskraemeco; za to nima niti ambicij niti virov. To bi bilo tudi v nasprotju s temeljno filozofijo Ultre, ki ji sledi že od vsega začetka. V tem kontekstu Ultra tudi nikoli ni bila na noben način povezana z Engrotušem. Mirko Tuš je, nasprotno, za komunikacijo razvojnikov Ultre in Iskraemeca izvedel v Iskraemecu, najverjetneje od uprave. Ultra je namreč skupaj s svojim hčerinskim ameriškim podjetjem Telargo lani v začetku oktobra - torej veliko prej, kot se je razvedelo za težave Iskraemeca in so se pojavili možni dokapitalizatorji - na Bledu pripravila v strokovnih krogih precej odmevno mednarodno telekomunikacijsko poslovno-razvojno konferenco. Odprl jo je gospodarski minister Vizjak, s prispevkoma sta nastopila na primer podpredsednik japonskega giganta NTT DoCoMo gospod Hirata in takratni direktor Mobilkoma gospod Nemšić, med mnogimi slovenskimi podjetji, ki smo jih povabili, je bil tudi Iskraemeco. Njegovi razvojniki so predstavili svoje izdelke in se seznanili z Ultrino aplikacijo, ki izhaja iz patentirane tehnološke platforme M-pay - v Sloveniji znane kot Moneta - in ki je komplementarna z njihovo novo generacijo elektroštevcev ter omogoča ne le daljinsko odčitavanje, ampak tudi prehod na storitveno logiko obračunavanja elektrike.

Tudi porabe mobilnih impulzov?

Naša rešitev ne, ne vem pa, kako se bodo nazadnje odločili v Kranju. Iskraemeco je zelo ugledno, uspešno podjetje s pomembnim globalnim tržnim deležem, ki potrebuje razvojni preskok. S tem se seveda ukvarjajo tudi sami. Obstajajo rešitve, ki so po svetu prav tako znane, da se v števce vgradijo modemi, tako kot na primer v prenosne računalnike. Prek modema in GSM-omrežja se podatki s števcev prenašajo v neki center. To je po našem mnenju cenovno izjemno problematično, tako zaradi cene samih modemov kot zaradi cene SIM-kartic in naročnine zanje. Gre za visok strošek v primerjavi s povprečnim gospodinjskim stroškom za elektriko. Naša rešitev ne potrebuje aktivnega modema niti posebnega naročniškega razmerja in je zato podobno kot na področju mobilnega plačevanja absolutno konkurenčna.

Gre za povezavo z mobilno telefonijo?

Seveda.

Tu nastopi teorija zarote. Vi kot prijatelj bivšega direktorja Mobitela Majzlja zlobirate, da gre Majzelj v službo k Tušu, temu pa prej Majzelj na Mobitelu priskrbi pogodbo za roaming, tako da se Tuš lahko začne ukvarjati z mobilno telefonijo. Potem Tuš kupi Iskraemeco in vse skupaj se ob sodelovanju Ultre zapakira v zanimiv razvojni projekt. To je zgodba, ki je krožila tudi po vladni palači.

Lahko, da kroži. O tem berem in se čudim, da kdo lahko kupi takšno pravljico, ki nima zveze z ničimer. Tone Majzelj je menedžer, ki ni nikoli potreboval nikogar, da bi mu zlobiral službo - Mobitel je potreboval njega in ne obratno. Mirko Tuš je kupil licenco Vege, kar je izrecno potrdila pristojna državna agencija, potem je glede na to, da sta Vegino omrežje poprej razkosala druga dva operaterja, edino logično "podedoval" tudi pogodbo o nacionalnem roamingu, ki jo je z Mobitelom vseskozi imela Vega. Kar se tiče sodelovanja z Ultro, naj še enkrat ponovim, da je za nas popolnoma irelevantno, kdo kupi, dokapitalizira ali kakorkoli že prevzame Iskraemeco, ali v ta pogon investira Mirko Tuš, ali Šešokova Iskra, ali Kad & Sod, ali znamenite banke upnice. Pripravljeni smo svojo tehnologijo v Sloveniji ponuditi Iskraemecu ne glede na lastniško-kapitalska razmerja in tako v obojestransko korist pomagati pomembnemu podjetju v težavah, ki so tudi posledica tega, da je pred nekaj leti tragično izgubilo karizmatičnega in izvrstnega direktorja, ki je bil res ugleden član SDS, kar - mimogrede - nihče ni nikoli izrabljal kot povod za politikantska šikaniranja podjetja.

Z Mirkom Tušem se poznata?

Enkrat samkrat sva se srečala, nimava nobene komunikacije.

O tej temi nista govorila?

Ne.

Ste o tej temi govorili z Majzljem?

Tudi nikoli. Dvomim, da bi on v tem videl kakšen poseben poslovni potencial, saj razmišlja bolj v kategorijah klasičnega mobilnega operaterstva in mu tovrstne industrijske aplikacije niso blizu.

Zakaj je torej po vašem mnenju nastal znani zaplet, ko Kad in Sod nista dovolila dokapitalizacije podjetja Tušu, mali delničarji pa so ustavili dokapitalizacijo Kada, Soda in družbe KD?

Mislim, da predvsem vse skupaj nima političnega ozadja, kljub govoricam, njihovim virom in zapisom hvaležnih medijskih "analitikov". Ker so nas tako vpletli, sem podrobneje spremljal zadevo in po mojem vedenju gre, žal, predvsem za še eno zmago bank nad gospodarstvom v Sloveniji, čemur, žal, politika ponovno streže. V znamenitih vladah LDS v preteklosti je bilo enako: reševanje Tama je bilo v resnici sanacija takratne banke SKB, sanacija Slovenskih železarn predvsem dobro obrestovana sanacija Gorenjske banke, sanacija Splošne plovbe nič drugega kot sanacija Koprske banke in njenih lastnikov. O nekaj drugačni in še večji sanaciji NLB in NKBM je v tem kontekstu škoda govoriti. Tudi v zgodbi Iskraemeca se je očitno vlada postavila na stran bank upnic, ki v tej državi nikoli ne smejo nič tvegati, kaj šele izgubiti. Službe lahko izgubijo zaposleni, propadejo lahko podjetja, samo banke, ki so posredno ali neposredno državno protežirane, so svete krave ali, bolje, nedotakljivi molzniki. Pri Iskraemecu ni mogoče spregledati niti vsestranske vloge neizbežnega odvetnika z velikim apetitom, ki na en mah vzporedno še kompenzira zasebne neporavnane račune neke državne uslužbenke, pa Šešoka, ki je v bitki za izločitev konkurenčne Tuševe ponudbe hodil po Kadu, okoli državnih uradnikov in časopisov ter en dan razlagal, da je za Mirkom Tušem Ultra, drugi dan pa Janković, ker se ni mogel odločiti, kaj ima tisti hip na borzi politikantskega sprenevedanja večjo težo, kdo je bolj nalezljivo kontaminiran ...

Odgovora na temeljno vprašanje, s čim si je Iskraemeco zaslužil to kruto pokoro, da takšni peki na njem preizkušajo recept za neokusno jed, od katere so odvisne usode več kot tisoč zaposlenih in njihovih družin, nimam. Vem le to, da je skrajno umazano in cinično, da se poskuša vsa ta blamaža upravičiti s tem, da naj bi "bila zadaj" Ultra. Ob asistenci t. i. poslovnih časopisov, ki takšno "argumentacijo" sprejmejo kot samoumevno, čeprav bi ravno na tem in takšnem mestu morali začeti postavljati vprašanja - ne glede na to, če bi bil "argument" resničen ali pa, ker je izmišljen.

Ste torej tudi vi slišali, da je bil to menda nekakšen ultimativni argument, zaradi katerega Kad in Sod nista privolila v dokapitalizacijo, ki naj bi jo izvedel Engrotuš?

Slišal sem, da je državna sekretarka Starina Kosem na nadzornem svetu Kada eksplicitno rekla, da za Mirkom Tušem stoji Ultra, da zato njegova dokapitalizacija ne pride v poštev in da bodo zato Iskraemeco dokapitalizirali sami. Zaradi Iskraemeca upam, da je "zadaj" še kaj več od te laži in da si vsaj tisti, ki zavajajo druge, ne verjamejo in bodo za rešitev podjetja kaj naredili.

Kaj za vas pomeni, da projekta z Iskraemecom očitno ne bo?

Kar se nas tiče, smo, kot sem rekel, že lani predstavili možnost, kako bi lahko sodelovali. A o tem se mora Iskraemeco odločiti sam. Je pa zanimivo, da so se zaradi medijskega pompa prek diplomatskih predstavništev na nas že obrnila nekatera podjetja iz tujine, ki jih zanimajo sami števci in naša tehnologija. Usoda te nikakor ni vezana na Iskraemeco ali celo na slovenski trg, saj ta stroškov razvoja takšnega izdelka ne more pokriti.

Kljub temu bi lahko rekli, da je bila za Ultro pravzaprav precej slaba naložba, ko so vas vzeli v službo ...

Tudi sam se sprašujem o tem, vendar me ljudje iz Ultre prepričujejo, da ni tako. Ultra je bila že pred leti deležna abotnih očitkov ...

Da je nastala s pomočjo Mobitela?

Ali pa Petrola. Ali pa ... Vse pride prav. Vse to so dokazane neumnosti in to od, zelo blago rečeno, skeptikov. Ko so delali vse mogoče revizije v vseh možnih podjetjih po zadnjih volitvah, kar se v blagor revizorskih hiš še vedno dogaja, so videli, da gre za smešne številke in da so bile koristi v smeri teh podjetij bistveno višje kot v smeri Ultre. Ultra je na primer daleč največji Mobitelov naročnik z več kot trikratnim številom naročniških razmerij v primerjavi z zavarovalnico Triglav, ki je na drugem mestu.

Če se vrnem: sam sem ponosen, da sem del podjetja, ki je znalo in zmoglo investirati v znanje in razvoj svojih izdelkov in ne v hohštaplerijo raznoraznih poslovnežev, "organskih in anorganskih" portfeljašev, kakršnih v Sloveniji ne manjka. Ve se, kdo se vozi v kakšnih avtomobilih, kdo ima prostore v kakšnih zgradbah. Samozavest iz tega naslova je pomembna samo za domače družabne kronike, za enakopraven pogovor s partnerji po svetu pa potrebuješ tisto, česar oni nimajo, in tega se ne da kupiti, to moraš razviti sam. Napadi na Ultro v času po tem, ko sem se zaposlil v njej, ki jih je sicer uprizarjala - računajoč na politično korist - takratna opozicija, bolj od nje same pa jim je - podvržena svoji škodoželjnosti - verjela takratna "moja" pozicija, so bili, kot pravi ustanovitelj Ultre Miloš Urbanija, za podjetje sočasno tudi enkratna priložnost. Še bolj kot sicer in z dodatnim pospeškom smo bili prisiljeni najti smisel in potrditev na velikih tujih trgih. In pri tem smo tudi uspeli. Prava smola bi zato bila, če bi Ultra ostala in obstala obsojena na eno ali dve pogodbi znotraj slovenskega trga, odvisna in ustrahovana od kapric in predsodkov drugih, pri čemer se najpogosteje izkaže, da gre za lastne predsodke. To seveda ne pomeni, da Slovenija za nas ni pomembna, nasprotno, kot vsako domače podjetje hočemo in želimo biti tako tudi sprejeti in od vsake vlade pričakujemo samo to in nič drugega.

In kaj trenutno počne Ultra?

Ultra ima z japonskim mobilnim telekomunikacijskim gigantom NTT DoCoMo v ZDA skupno podjetje Telargo Inc. NTT DoCoMo je za 49-odstotni delež plačal nekaj več kot 28 milijonov dolarjev, Ultra pa je vložila intelektualne pravice in svojo tehnologijo. Telargo globalno trži našo storitev celovitega upravljanja voznih parkov, v Sloveniji znano kot TalkTrack. Trenutno se najintenzivneje ukvarjamo s širšo globalno uveljavitvijo našega sistema za mobilno plačevanje M-Pay, v Sloveniji delujočega pod imenom Moneta. Končano je testiranje v Braziliji, obseg poslovanja v Savdski Arabiji je nad pričakovanji, pogovori in pogajanja z bankami in drugimi investitorji v Evropi in ZDA potekajo. V Ultrinem najstarejšem naftnem programu smo po uveljavitvi v JV Evropi nedavno uspešno vstopili na ruski trg, v Sloveniji pa na podlagi Ultrine tehnologije s tega področja postavljamo niz bencinskih črpalk 24/7, ki zasedajo manj prostora, so popolnoma avtomatizirane in bo na njih gorivo zaradi tega lahko cenejše. A to ni dolgoročna usmeritev podjetja, zato bomo slejkoprej omogočili vstop strateškega partnerja.

Če se sedaj spomnite časov, ko ste bili še v politiki, kako vidite svoje takratno vmešavanje v gospodarstvo?

Nikoli se nisem vmešaval. To mi ni znano, razen če se omejevanju apetitov ljudi iz lastne stranke ne reče tako.

Pod vladavino LDS ni bilo nobenih primerljivih zgodb?

Govorim zase in za to, kar vem. Ko sem bil še v politiki, sem dal več intervjujev in v njih odgovarjal vedno tudi na takšna vprašanja o konkretnih zadevah. Tam so vsi konkretni odgovori. Sicer pa vsak dan lahko bolj z mirno vestjo razmišljam in govorim o teh stvareh. V preteklem desetletju se je v Sloveniji na ravni politike in deloma tudi družbe dogajal neki očitno nenaraven - če uporabim moderno izpraznjenko - liberalni poskus, za katerega je treba odkrito in brez posebnega obžalovanja priznati, da je skoraj brez ostanka propadel. In ker me mnogi to vseskozi sprašujejo, naj tu dodam, da ne vidim ne razloga ne možnosti, da bi se kaj podobnega - dobrega ali slabega, kakor komu ljubo - primerilo v doglednem času.